Velika noč, šunka, hren, pirhi in potica

Velika noč je najstarejši in največji krščanski praznik.

Kristjani ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih, zmago življenja nad smrtjo.

Praznovanje se začne že na veliki četrtek, ko se spominjajo Kristusove zadnje večerje.

Dan kasneje, na veliki petek, ko so ga križali, se kristjani postijo.

V soboto nesejo k žegnu šunko, pirhe, hren in potico.

Na nedeljo, ko je Kristus vstal od mrtvih, pa na razkošno okrašeno mizo postavijo velikonočni zajtrk. Prazničen je tudi naslednji dan – velikonočni ponedeljek.

Za kristjane je velika noč praznik veselja in upanja: verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal smrt in to verovanje daje upanje tudi njim.

Velika noč je premičen praznik. Praznujejo jo na prvo nedeljo po pravi pomladni polni luni.

Pravoslavci jo – tako kot Božič – praznujejo na drug datum kot katoliki, čeprav se vačsih zgodi, da oba dneva padeta na isti dan. Tako bo tudi prihodnje leto.

Velika noč je tudi praznik pomladi, očiščenja, sprave in novega začetka.

Slovarček

Žegnati pomeni blagosloviti oziroma prositi za božjo naklonjenost. Jedi, ki jih bodo postregli za velikonočni zajtrk, kristjani v košari odnesejo v cerkev, kjer jih župnik zo obredno kretnjo blagoslovi.

Pirhi ali pisanice so pobarvana in poslikana jajca.

Za razmislek

1. Kateri praznik je pomembnejši: velika noč ali Božič?
2. Zakaj?
3. Ali poznaš še kakšen praznik, s katerim bolj slavimo smrt kot rojstvo?