Varnost otrok ni pomembna samo na ulici in v prometu, ampak tudi na spletu.
Na to smo še posebej pozorni na dan varne rabe interneta.
Splet v Sloveniji uporablja 98 odstotkov mladih, starih med 16 in 24 let.
SURS
Dve tretjini otrok in mladih spremlja spletne novice in kar 91 odstotkov uporablja družbena omrežja.
Skrbi pa podatek, da tretjina otrok in mladih ne zavaruje osebnih podatkov.
Soočate se tudi s poplavo informacij, ki so lahko delno ali popolnoma neresnične.
Na novičarskih portalih in omrežjih je po podatkih statističnega urada dvomljivo informacijo videlo 69 odstotkov mladih.
To je več kot pri vrstnikih v Evropski uniji.

Kako so se ti otroci in mladi odzvali na dvomljive objave?
Več kot polovica, 54 odstotkov, jih je preverila njeno resničnost. Pomagali so si na različne načine:
- 45 odstotkov jih je preverilo vire podatkov ali drugje poiskalo informacije (na novičarski spletni strani ali Wikipediji),
- 27 odstotkov jih je uporabilo nespletne vire podatkov ali so se pogovorili z drugimi osebami, vendar ne na spletu,
- 24 odstotkov jih je na spletu spremljalo razpravo o resničnosti informacije.
Tisti, ki se preverjanja niso lotili, so že vnaprej vedeli, da informacija ni resnična.
V Časorisu svetujemo, da se ob srečanju z dvomljivo novico vprašaš:
- ali zveni verjetno,
- ali je še kdo poročal o njej,
- kdo je avtor,
- kaj je namen sporočila,
- ali v njem kaj manjka,
- ali je besedilo slovnično pravilno,
- ali je portal, kjer je objavljeno, verodostojen,
- ali je fotografija pristna.
Prav tako bodimo pozorni na polresnice.
Na poplavo polresnic in neresnic so opozorili tudi na ministrstvu za izobraževanje.
S predstavitvijo delavnic za otroke in učitelje smo sodelovali tudi Časorisovci.
Za razmislek
- Katere spletne strani z novicami spremljaš?
- Kako ugotoviš, ali je neka informacija resnična?
- S katerimi orodji si lahko pomagaš?