Brezdomni Ukrajinec je bil lačen, zato je v trgovini v italijanskem mestu Genova ukradel malo sira in salame.
Vse skupaj bi stalo dobre 4 evre in morda se ne bi nič zgodilo, če ga ne bi pri tem opazil nek kupec in prijavil.
Policija ga je priprla in sodišče na prvi stopnji ga je obsodilo na šest mesecev zaporne kazni. Plačati bi moral tudi sto evrov kazni.
Ker imajo obtoženi pravico do odvetnika, so ga dodelili tudi Ukrajincu. Ta se je pritožil in trdil, da je taka kazen previsoka, saj so njegovo stranko prijeli, še preden je zapustil trgovino.
S pritožbo je v drugem poskusu uspel in italijansko vrhovno sodišče je brezdomca pred kratkim oprostilo kaznivega dejanja tatvine.
Sodniki so v sodbi zapisali, da moški ni mogel živeti, ne da bi se nahranil, zato je ravnal iz nuje. Tako dejanje pa ni kaznivo.
Od tedaj v Italiji velja, da kraja majhnih količin hrane, kadar to storijo ljudje, ki so lačni in revni, ni zločin.
Slovarček
Nuja nas sili, da nekaj naredimo.
Za razmislek
- Ali je prav, da država ne pomaga ljudem, ki so v veliki stiski?
- Ali poznaš kakšen primer, ko pri nas država ni prisluhnila človeku v stiski?
- Kako bi morali razumeti in brati zakone?