Mnogi otroci komaj čakate, da boste spet v šoli. Da je to pomembno, menijo tudi številni strokovnjaki.
Če bodo šole tudi letos zaprte več mesecev, bodo negativne posledice občutile še naslednje generacije, zato jih je treba ponovno odpreti, pozivajo pri Unicefu.
Zaprte so v preveč državah in predolgo. Na vrhuncu omejevalnih ukrepov, ki jih je prinesla epidemija, je izobraževanje prekinilo kar 90 odstotkov učencev na svetu. Več kot tretjina ni imela niti možnosti šolanja na daljavo.
Število otrok, ki ne obiskujejo šole, se je predvidoma povečalo za 24 milijonov, kar je največje povečanje v zadnjih letih.
Dokazi o negativnih vplivih tega so številni. Pri otrocih se je zmanjšala sposobnost branja, pisanja in obvladanja matematičnih osnov.
Zaradi zaprtja šol so mnogi prikrajšani za pomemben obrok. Brez varnostne mreže, ki jo šola ponuja, so bolj izpostavljeni družinskemu nasilju, zlorabam, izkoriščevalskemu delu in otroškim porokam. Zato mora biti zaprtje šol skrajni ukrep, potem ko so bile pretehtane vse druge možnosti.
Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa
Brez interakcij z vrstniki in zaradi upada gibanja otroci izgubljajo tudi telesno pripravljenost in kažejo znake duševnih stisk.
Predsednik države Borut Pahor je na pogovoru s predstojnico službe za otroško psihiatrijo na ljubljanski pediatrični kliniki dr. Marijo Anderluh ocenil, da je prispevek otrok in mladih k premagovanju krize velikanski.
Zahvalil se vam je, ker ste se prilagodili spremembam in se odrekli običajnemu življenju.
Oba sta ocenila, da se morajo šolske, zdravstvene in socialne oblasti dobro pripraviti na odprtje šol. Šele takrat se bodo namreč v celoti pokazale duševne stiske.
V šolske klopi se želijo vrniti tudi dijaki. Dijaška organizacija je včeraj pozvala, naj se zaključni letniki vanje vrnejo sočasno s prvo triado osnovnih šol.