Ukrajinski otroci, ki živijo na Debelem rtiču in obiskujejo OŠ Ankaran, zelo pogrešajo prijatelje in sorodnike.
Vsak dan se po dve uri pogovarjam z njimi po telefonu, prek Instagrama, TikToka.
Sofia Karjuka, osmošolka
Devetošolka Kira Shanshyna se v razredu počuti dobro, čeprav si zlahka predstavlja življenje brez šole.
Pravi namreč, da se nekateri slovenski vrstniki ne želijo družiti z njimi. To je sprejela, a jo še vedno prizadene.
Všeč bi jim bilo, če bi jih vrstniki povabili na sprehod ali v kino.
Za vse, ne samo za osnovnošolce, je prijateljstvo izjemno pomembno.
Četrtošolec Sviatoslav Shvedov rad igra odbojko in nogomet. Če bi mu kdo rekel, naj pride na igrišče, bi se mu pridružil.
Učitelji in sošolci bi se lahko več pogovarjali z nami. Rada bi jim recimo predstavila Ukrajino.
Vasilisa Boskov, osmošolka
Sedmošolka Nyka Hrafova že skoraj devet let trenira balet, poje v zboru, igra klavir in nastopa kot solopevka.
Pogrešam svojo učiteljico. Tukajšnja učiteljica govori slovensko, a ne vem, od kod je. Tudi ona je begunka.
Nyka Hrafova
Kako lepo je, ko dobiš vabilo na rojstni dan, pa ve osmošolec Maksym Ivashko.
Povabili so me domov. Vse je bilo enako, samo da gremo v Ukrajini za rojstni dan v lokal ali v park.
Maksym Ivashko
Njegov brat Mykyta na daljavo obiskuje 10. razred ukrajinske osnovne šole z ekonomskim programom.
Zaradi razmer v Ukrajini pouk ne poteka po urniku. Vsak dan se oglasi alarm. Internetne povezave velikokrat ni.
Mykyta Ivashko
Želi si, da bi lahko živel v Ukrajini in tam hodil v šolo.
Za razmislek
- Kako zahtevno je učenje slovenščine?
- Bi se šolal v tujem jeziku?
- Kaj bi pogrešala, če bi morala zapustiti Slovenijo?