Učenci naj sprašujejo o snovi, ne pa, ali lahko gredo na stranišče

Prvi šolski dan mnoge otroke navdaja s prijetnim vznemirjenjem, nekateri, še posebej morda prvošolčki, pa so lahko tudi malo prestrašeni.

Strokovnjak za vzgojo Marko Juhant meni, da so skrbi odveč.

Kaj bi prišepnili otrokom, ki prvič odhajajo v šolo?

V prvem razredu vas čaka učiteljica, ki bo ravnala podobno kot mama.

Imela vas bo rada in povedala vam bo, kaj je kdaj treba narediti in česa ne.

Na zanimiv, tudi zabaven način vam bo pokazala svet okrog vas. Pa še druga učiteljica ji pomaga, da je več časa za vsakega v razredu!

Je šola odgovornost otrok ali nemara tudi staršev?

Šola je odgovornost učencev.

Učitelji snov razlagajo. Starši le pomagajo pri ponavljanju in utrjevanju.

Večina učencev med počitnicami sklene, da se bodo naslednje leto učili in naloge delali sproti. No, pri tem potrebujejo nadzor staršev, ker je kar težko sesti h knjigi, dokler se ne utrdi ta navada.

Če morajo starši po navodilih učiteljev sodelovati pri učenju, naj to – če se la da – počnejo tako, da ne sedijo za mizo z otrokom.

Raje naj spremljajo, kaj dela, mu dajo kak nasvet, če se zapleta, in poskrbijo, da se uči dovolj časa.

Kaj lahko naredijo otroci, da bi od šole čim več odnesli?

Učenci ne bodo uspešni, če imajo pridno učiteljico, mamo ali očeta. Uspešni bodo, ko bodo sami nekaj naredili.

Zelo pomaga sodelovanje pri pouku: poslušanje, zapisovanje (oblikovanje, računanje …), odgovarjanje na vprašanja in postavljanje vprašanj. O snovi, ne o odhodu na stranišče!

Pomembna pa je tudi radovednost; tista, ki preseže delovni zvezek in Wikipedijo.

Za razmislek

1. Je prvi šolski dan strah le prvošolčke ali tudi starejše učence?
2. Kako bi ti pregnala njihove strahove?
3. Zakaj mora radovednost preseči delovni zvezek in Wikipedijo?