SonjaTi je te dni, ko se večina otrok šola na daljavo in včasih zaradi tega potarna, morda kdo omenil Dnevnik Ane Frank?
Štirinajstletna Ana se je med drugo svetovno vojno dve leti skrivala na podstrešju hiše v Amsterdamu. Svoje misli in stiske je lahko zaupala le Kitty. To je bil njen dnevnik.
Bila je judovskega rodu in v njeni domovini so Jude, tako kot po številnih drugih evropskih državah, preganjali nacisti.
Ano in njeno družino je nekdo izdal in nacisti so jih poslali v koncentracijsko taborišče.
Bila je žrtev holokavsta, ki se ga spominjamo 27. januarja, na dan, ko so zavezniki osvobodili koncentracijsko taborišče Auschwitz.
Poleg Ane je umrlo toliko ljudi, da bi molčali enajst let in pol, če bi za vsakega pomolčali eno minuto.
Te dni umirajo še zadnji pričevalci, ki so ga preživeli.
Grozote, ki so jih morali preživeti Judje, pa tudi drugi, denimo Slovenci, za mnoge postajajo bled spomin. Množi se število tistih, ki pravijo, da holokavsta sploh ni bilo.
Samo če ne bomo pozabili, bomo lahko preprečili, da se kaj takega ne bo ponovilo. Ker za nekoga sem lahko drugačna jaz, za drugega ti.
»A ne bi bilo lepo, če bi starši otroke naučili, da nismo vsi enaki in da je prav, da smo drugačni,« svojim prijateljem denimo sporoča Lana Skubic iz Centra Janeza Levca.
Slovarček
Nacist je pristaš nacizma.
Za nacizem sta značilna izrazit rasizem (miselnost ali ravnanje, ki temelji na rasnem razlikovanju, zlasti glede na družbeno vrednost, pravice) in antisemitizem (gibanje, ki je proti semitom oziroma Judom).
Holokavst je sistematično množično uničevanje Judov med drugo svetovno vojno, ki ga je izvajala nacistična Nemčija.
Za razmislek
- Česa se je še treba spominjati?
- Kako ohranjaš spomin na sedanje obdobje?
- Imaš svojega zaupnika?
Mateja
Sandra
