Časoris
Mediji samomorov ne smejo zlorabljati za večjo gledanost ali obiskanost. Žal je tudi pri nas preveč primerov, ko ljudje delijo problematične prispevke o njih. Mladi, ženske in tisti, ki imajo stiske v duševnem zdravju, so za učinek posnemanja bolj dojemljivi, opozarja Vita Poštuvan. Učinek posnemanja pomeni, da poročanje o samomorih vpliva na povečanje njihovega števila. Foto: Petar Vician/Dreamstime
Mediji samomorov ne smejo zlorabljati za večjo gledanost ali obiskanost. Žal je tudi pri nas preveč primerov, ko ljudje delijo problematične prispevke o njih. Mladi, ženske in tisti, ki imajo stiske v duševnem zdravju, so za učinek posnemanja bolj dojemljivi, opozarja Vita Poštuvan. Učinek posnemanja pomeni, da poročanje o samomorih vpliva na povečanje njihovega števila. Foto: Petar Vician/Dreamstime

Težave lahko rešimo, tudi ko nam je zelo hudo

O stiskah otrok in mladih govorimo premalo.

Včasih si zaradi njih kdo vzame celo življenje. Takrat je za ukrepanje prepozno.

Tabela prikazuje število samomorov po starosti. V starostni skupini med 0 in 9 let samomorov ni bilo. Vir: SURS

Pri stiskah je najpomembneje, da jih nekdo opazi, pojasnjuje psihologinja Vita Poštuvan s primorske univerze.

Dr. Vita Poštuvan. Vir: UP Famnit
Dr. Vita Poštuvan. Vir: UP Famnit

Kako ravnati, ko jih zaznamo?

Mladi se ves čas spreminjajo.

Težko je prepoznati, kdaj so znaki, kot so manj veselja, umik v osamo, preveč spremljanja ekranov ali razdražljivost, del odraščanja, kdaj pa pomenijo resnejšo spremembo razpoloženja.

Pozornost starša ali učitelja je takrat ključna. Spodbujamo iskren in sočuten pogovor o stiskah.

Starše pogosto preseneti podatek, da je približno tretjina najstnikov že razmišljala o tem.

Spraševati o samomoru ni lahko, vendar imamo smernice, ki nam lahko pri tem pomagajo.

Kako naj mediji poročamo o tej temi, da ji bodo pristojni namenili pozornost? 

To vprašanje je težko. Tudi mi iščemo ravnovesje med tem, da govorimo o težavah in ob tem ne spodbujamo samomorov.

Znanstveni članki kažejo, da prispevki, ki omenjajo reševanje stisk, delujejo preprečevalno.

Kako ravnati, ko nekdo potrebuje pomoč?

Mladostnikom v stiski je treba prisluhniti.

Pomagajo tudi dejavnosti, kjer se počutijo dobri, uspešni in v katerih uživajo. Te so lahko zunaj šole: šport, narava, ustvarjalnost in medosebni odnosi.

Slovarček

Delovati preprečevalno pomeni, da pomaga preprečiti slabo situacijo.

Za razmislek

  1. Kako si pomagaš, če si slabe volje?
  2. S kom se lahko pogovoriš?
  3. Kaj te veseli?

Za starše in učitelje

Kako govoriti o samomoru

Kam po pomoč?
V hudi duševni stiski ali ko te prevevajo samomorilne misli, lahko pomoč poiščeš na:

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur/dan)

116 111 – TOM telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 22. uro)

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)

To sem jaz – spletna stran za mlade

www.zivziv.si – spletna stran za odrasle v stiski, bližnje, tiste, ki hočejo pomagati, žalujoče in medije

Knjižica Kam in kako po pomoč v duševni stiski
Podprite Časoris ozka pasica Časko

Sandra

Hanžič je novinarka, ki jo ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja najbolj veselijo druženje s prijatelji, potovanja in sprehodi v naravo.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.