Svetovni dan zdravja je primeren dan, da opozorimo na posledice epidemije covida-19 na šolarjih.
Raziskava NIJZ je pokazala, da so se poslabšale njihove kognitivne sposobnosti in duševno zdravje.
Kako in zakaj se je to zgodilo? Nekaj odgovorov ponuja Anja Vidmar iz svetovalne službe na gimnaziji Ledina.
Kakšne so psihične posledice zaprtja šol?
Kažejo se zelo različno.
Izpostavila bi porast težav s pozornostjo, kar se odraža predvsem na ocenah.
Opažamo tudi več anksioznosti. Nekaterim dijakom je težje prihajati vsak dan v šolo. V stikih s sovrstniki so bolj zadržani.
Kateri so najpogostejši vzroki za poslabšanje duševnega zdravja?
V zadnjih dveh letih je bilo zagotovo več stresa – naše življenje se je obrnilo na glavo, šolske obveznosti so bile le rahlo prilagojene.
Prijetnih dogodkov, druženja pa je bilo manj.
Mladostništvo kot razvojno obdobje je precej dinamično, spreminjamo se fizično in psihično. Menim, da nekaterim mladostnikom preprosto primanjkuje energije za enako učinkovito učenje kot pred epidemijo.

Morda je največji nauk epidemije, da se moramo za to, da se lahko učimo, dovolj dobro počutiti.
Šola mora omogočati spodbudno okolje, v katerem se mladostniki počutijo varne, da razvijejo občutek sposobnosti in se zavejo svojega pomena v svetu.
Kje dobijo pomoč, ko so v hudi stiski?
Tesnoba je stalna spremljevalka v gimnazijskem okolju. Pojavlja se v obliki paničnih napadov, splošne anksiozne motnje, testne anksioznosti, socialne anksioznosti … Vse več dijakov pri sebi prepoznava tudi izgorelost.
Ko smo v stiski, je najpomembneje, da spregovorimo, se pogovorimo z odraslo osebo, ki ji zaupamo. Na šoli se lahko učenci obrnejo na svetovalno službo ali učitelja, s katerim imajo dober odnos.
Anja Vidmar
Za razmislek
- Se lahko poistovetiš s katero od zgornjih težav?
- Veš, kam se lahko obrneš v stiski?
- Se v šoli dobro počutiš?
