Včasih o svetu okoli nas več izvemo iz pesmi kot iz poročil.
V začetku prejšnjega tedna je zagorelo v tovarni Kemis na Vrhniki. Požar je bil zelo velik in gasilci so ga le stežka pogasili. Zagoreli so tudi nevarni in strupeni odpadki, ki jih predelujejo v tovarni.
Po poročilih je bilo najprej rečeno, da je vse v redu in da ni nič hudega.
A tisti, ki so bili v bližini požara, so pripovedovali, da jih je peklo v grlu in da jih je bolela glava.
V bližnji potok Tojnica se je zlila gosta tekočina, zaradi katere so pomrla prav vsa živa bitja.
Domačini so se začeli bati, da je zastrupljena tudi zemlja na njihovih vrtov in celo zrak, ki ga dihajo.
Strokovnjaki so zato preiskali vzorce zemlje. Ugotovili so, da je ta še vedno primerna za pridelavo hrane. Ker pa ne vedo, ali so tisti pridelki, ki so že zrastli na tej zemlji, užitni, svetujejo, naj domačini tiste, na katere so padle saje požara, raje zavržejo.
Otroci se lahko igrajo zunaj, hodijo po travi in zemlji, vendar pa morajo paziti, da ne bi s prsti rili po zemlji in jih nato dajali v usta. To bi bilo za njihovo zdravje nevarno.
In zakaj včasih iz pesmi izvemo več kot iz poročil? Ker bojazni domačinov in mnogih drugih opazovalcev morda najbolje opiše stavek iz pesmi The Road to Hell, ki jo poje britanski pevec Chris Rea: »To ni tehnološka nesreča, to je pot v pekel.«
Slovarček
Nevarni odpadki se težko razgradijo in lahko človeku ali okolju povzročijo veliko škodo.
Za razmislek
- Zakaj je tak požar nevaren za okoliške prebivalce?
- Katere nevarne odpadke lahko najdemo v vsakem domu?
- Kaj je treba z njimi narediti?