KatarinaRačunalnik, tablica in telefon niso le za igranje igric in dopisovanje s prijatelji. Ko ni ob tebi učitelja ali starša, lahko s spletnimi brskalniki hitro najdeš odgovor na marsikatero učno zagato.
A veliki ponudniki spletnih storitev, kot sta Google in Facebook, shranjujejo podatke o tem, kaj te zanima in kje si, ko želiš to izvedeti.
Na podlagi tega sami odločijo, katere novice ti bodo naslednjič predlagali.
»Tako počasi prejemamo samo še tiste vsebine, za katere drugi menijo, da nam bodo všeč, in čedalje manj novih virov, ki so drugačni,« pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Spletni velikani tako pomembno vplivajo na to, kako vidimo svet, do katerih informacij imamo dostop in do katerih ga nimamo.
Toda obstajajo tudi brskalniki, ponudniki elektronske pošte in družabna omrežja, ki tega ne počnejo.
Zakaj jih ne uporabljamo? Ene zato, ker jih ne poznamo. Druge zato, ker so morda manj preprosti za uporabo. In tretje zato, ker so naši prijatelji vsi na Facebooku, Instagramu ali Snapchatu.
Tisti, ki sta jim spletna varnost in anonimnost pomembna, vse pogosteje svetujejo, da pozabimo na udobje in razmislimo o drugih možnostih. Striček Google namreč ni edini, ki nam lahko pomaga pri iskanju odgovorov.
Brskalnik Duckduckgo.com ne skladišči naših informacij, je brez oglasov in ne spremlja, kje smo.
Dopisovanje s prijatelji bo ostalo skrito s ponudnikom elektronske pošte Tutanota.com, saj bodo naša sporočila šifrirana.
Če pa želite na družabnih omrežjih razpravljati o temah, ki vas zanimajo ali vznemirjajo, na kulturen način, preizkusite Kialo.com.
Slovarček
Informacijska pooblaščenka ti lahko pomaga, ko meniš, da je nekdo posegel v tvoje osebne podatke brez tvojega dovoljenja.
Za razmislek
- Zakaj moraš biti pri brskanju po spletu previden?
- Ali vsaka informacija, ki jo najdemo na spletu, res drži?
- Ali znaš prepoznati lažne novice?
Mateja
Sandra
