Nasilni dogodki se nas še posebej dotaknejo, kadar so žrtve ranljive osebe, ki se pred nasiljem težko ubranijo.
Mnoge so tokrat pretresli posnetki, ki prikazujejo dijakinjo, ki naj bi med počitniškim delom v domu za starejše občane kot negovalka fizično in psihično trpinčila varovance in to celo objavila na TikToku.
Marsikdo se je vprašal, kako je kaj takega sploh mogoče.
Starejši so zaradi svoje nemoči – podobno kot otroci – pogosto žrtve nasilja.
Še bolj zaskrbljujoče je, da se število nasilnih dejanj nad njimi iz različnih razlogov, na primer vse večje nestrpnosti, pomanjkanja empatije in spremenjenih družbenih vrednot, povečuje.
Pogosto ga izvajajo njihovi najbližji.
Prav zato starejši o njem težko spregovorijo. Od svojih domačih so življenjsko odvisni. Njihovi otroci denimo skrbijo zanje in ne morejo si privoščiti, da bi jih zapustili.
Tudi otroci lahko pri tem pomagate.
Včasih lahko opazite mnogo več kot odrasli, je v preteklosti poudarila psihologinja dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Če pa si kdaj priča nasilju, lahko rečeš na primer: »To ni v redu. Takoj prenehaj.«
Toda naloga otrok je predvsem, da svojo skrb zaupate odraslim.
Katja Košir, FF UM
Če torej veš, da se nekomu dogaja kaj hudega, pocukaj za rokav odraslo osebo, ki ji zaupaš, in ji povej, kar veš.
Pokličeš lahko tudi na telefonsko številko katerega od telefonov za klic v sili.
Otroci imate na voljo recimo Tom telefon na številki 116 111.
Za starše in učitelje
Kako govoriti o empatiji in kako prepoznati znake nasilja
Za razmislek
- Zakaj so vse oblike nasilja nesprejemljive?
- Kako lahko rešujemo nesoglasja?
- Zakaj si vsi ljudje zaslužimo spoštovanje?