RomanaOhranjanje spomina na najbližje in najdražje, ki jih ni več med nami, je izjemno pomembno.
Tako je tudi pri nas: 1. november, dan spomina na mrtve, je državni praznik. Temelji na krščanskem prazniku vseh svetih.
Na ta dan je v navadi obiskovanje grobov. Te okrasimo s cvetjem in svečami.
Slovenci vsako leto prižgemo šestnajst milijonov sveč. Od tega dve tretjini za prvi november. To je štiri tisoč ton odpadkov, predvsem plastike.
Vsak del sveče, ki dogori, slej ko prej postane odpadek, ki bremeni okolje, opozarjajo na okoljskem ministrstvu.
V ekološko-humanitarni akciji Manj svečk za manj grobov na pokopališčih obiskovalcem v zameno za donacijo ponujajo zastavice sočutja, kamenčke ali druge simbolične predmete.
V vseh kulturah obstajajo navade in običaji, kako se živi spominjajo pokojnih.
Prvi november je praznik pri vseh naših sosedah.
Tam, kjer nimajo močne katoliške tradicije, ga ne poznajo: denimo v Združenem kraljestvu in skandinavskih državah.
Tudi protestanti 1. novembra na pokopališča odnesejo rože in sveče.
Medtem v pravoslavni cerkvi tega praznika nimajo. Štiri sobote v letu imajo maše za umrle oziroma zadušnice. Na grobove ne prinašajo cvetja, ampak jih okadijo s kadilom.
Muslimani molijo na grobovih na zadnji dan meseca ramazana. Ti so skromni. Niso okrašeni ne s cvetjem ne s svečami.
Na Kitajskem se na začetku aprila začne tridnevni praznik, ki je posvečen spominom na umrle.
Takrat obiščejo pokopališča ter jih počistijo in uredijo.
Slovarček
Krščanstvo je največja svetovna religija. Deli se na tri veje: katoliško, protestantsko in pravoslavno.
Donacija je, kar se podari z namenom omogočiti človekoljubno dejavnost.
Za razmislek
- Ali za prvi november obiščeš pokopališče?
- Kakšen se ti zdi najboljši način spominjanja na pokojne?
- Kaj lahko prineseš na grob namesto sveče?
Sandra
Mateja
