Sovražnost postaja politično orodje

Žalostnih ali grozljivih stvari, ki so se nam zgodile, se ne spominjamo radi.

A spomine je treba ohraniti, da ne pozabimo. Ljubljene osebe, ki je ni več. Ali tragičnih dogodkov, ki se ne smejo ponoviti.

Žalostne in grozljive stvari se namreč ne dogajajo samo enemu človeku, ampak tudi velikim skupinam ljudi.

Med takimi je holokavst.

Z besedo holokavst označujemo množični poboj Judov in pripadnikov nekaterih drugih narodov, ras ali etničnih skupin med drugo svetovno vojno.

Mnoge med njimi so ubili v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Preživeli so tisti, ki so dočakali 27. januar 1945. Takrat so ruski vojaki vkorakali v taborišče in jih osvobodili.

Prav zaradi grozot, ki so se zgodile med drugo svetovno vojno, so po njej sestavili Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. V tej piše, da se vsi rodijo svobodni in imajo enake pravice.

Vsako leto 27. januarja po svetu pripravijo številne dogodke v spomin in opomin.

V Evropski komisiji so pred tem dnem objavili rezultate raziskave o mnenju Evropejcev glede antisemitizma. Ta je pokazala na velik razkorak v doživljanju antisemitizma. 89 odstotkov Judov pravi, da se je antisemitizem v zadnjih petih letih močno povečal. Enako meni 36 odstotkov splošne javnosti.

Povprečno le štirje od desetih Evropejcev menijo, da je holokavstu v šolah namenjene dovolj pozornosti, 34 odstotkov vprašanih pa jih ne ve, da je zanikanje holokavsta kaznivo dejanje.

Po besedah prvega podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa sovražnost spet postaja politično orodje, judovske skupnosti pa prepogosto živijo v strahu pred diskriminacijo, zlorabo in celo nasiljem.

Slovarček

Antisemitizem je gibanje, ki je proti semitom, kot tudi pravimo Judom.

Za razmislek

1. Zakaj so na fotografiji ob prispevku tiri?
2. Ali poznaš kakšno knjigo ali film, ki govori o holokavstu?
3. Ali smo se ljudje kaj naučili iz dogodkov druge svetovne vojne?