Posamezni učenci so že v preteklih tednih izkusili, kako poteka šolanje na daljavo, saj so se nekateri razredi že kmalu znašli v karanteni.
Zaradi širjenja okužbe so se jim še pred krompirjevimi počitnicami pridružili tudi šestošolci, učenci tretje triade in dijaki.
Ko so se spomladi šole čez noč zaprle, je to marsikoga presenetilo. A od takrat so imeli tako učitelji in ravnatelji kot učenci in starši, predvsem pa pristojni na ministrstvu, zavodu za šolstvo in na drugih ustanovah čas, da se pripravijo na to obliko poučevanja.
Nekaterim prehod ni povzročal preglavic, drugi se še vedno lovijo.
V sindikatu SVIZ, ki si prizadeva za pravice učiteljev, opozarjajo, da se na šolanje na daljavo nismo ustrezno pripravili. Ministrstvo in zavod za šolstvo nista pripravila strokovnega gradiva za učinkovito izvajanje pouka na daljavo.
Ponavlja se spomladanska zgodba, ko smo bili prepuščeni sebi in svoji iznajdljivosti, pravijo v sindikatu.
Tudi predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan pravi, da sistem ni bolje pripravljen kot spomladi, a dodaja, da preizkušenih načinov za poučevanje na daljavo v osnovnih šolah ni. »Vsi tipamo v temi. Potisnjeni smo v poizkus, ki si ga nihče ni želel.«
Anton Meden, predstavnik zveze staršev ZASSS, pa dodaja, da se izvedba pouka od šole do šole razlikuje. Razlikuje se tudi od učitelja do učitelja, ne samo pri pouku na daljavo, tudi v učilnici. Učitelji kot strokovnjaki avtonomno izbirajo pristope in orodja.
A kaj če izbira ne daje dobrih rezultatov? Lahko starši kaj naredijo?
»S primernim pogovorom se da urediti marsikaj, tudi ovrednotiti prednosti in slabosti določenih pristopov pri poučevanju – ne glede na to, ali je to na daljavo ali v učilnici.«
Slovarček
Sindikat je organizacija, ki varuje gospodarske, družbene, pravne interese zaposlenih.
Za razmislek
- Kaj najbolj pogrešaš med šolanjem na daljavo?
- Kaj lahko narediš za omejevanje epidemije?
- Kaj težje počneš doma kot v šoli?