Šola je za nekatere otroke edini varen prostor

Jutrišnji prvi šolski dan bo nekaterim otrokom prinesel olajšanje.

To so tisti, ki doma doživljajo psihično ali fizično nasilje. Ti so bili v koronačasih v hudih težavah. Ker so bile šole in druge ustanove zaprte, se niso mogli nikamor zateči po pomoč.

Njihov morda edini zaveznik so bili svetovalci TOM telefona.

Ti so na dan prejeli približno 50 klicev, pisem ali zapisov v klepetalnici. V dobri polovici primerov so se nanje obrnila dekleta; po starosti pa so se jim najpogosteje javili mladostniki, stari 14, 15 in 16 let.

»Klicev je bilo manj, saj otroci doma niso imeli varnega prostora za pogovor po telefonu, e-pisem in zapisov v klepetalnici pa enako kot prej. Še vedno je bilo največ vsebin, povezanih z vrstniki, družino in ljubeznijo, vendar je bilo vse več tistih, povezanih z duševnim zdravjem. Mladostniki so se oglašali zaradi osamljenosti, strahu, depresije, razmišljanj o samopoškodovanju in samomoru,« pravita svetovalki Zdenka Švaljek in Sandra Murk.

Veliko otrok, ki se obrača na TOM telefon, je iz družin, ki jim že pred epidemijo niso nudile najbolj primernega in varnega okolja, denimo zaradi nasilja ali odvisnosti. Večje število ur, ki so jih otroci preživeli doma, je bistveno poslabšalo njihovo stanje.

»Šola, obšolske dejavnosti in druženje s prijatelji jim običajno omogočajo, da se umaknejo iz strupenega okolja. Ker vsega tega ni bilo, so mnogi otroci izgubili dostop do virov pomoči.«

Pristojnim zato svetujeta, da v morebitnih naslednjih valih ne zapirajo zdravstvenih in svetovalnih ustanov, saj z odrekanjem ustrezne pomoči najbolj ranljivim in ogroženim njihove stiske povečujejo, namesto da bi jih reševali.

Z vrnitvijo v šolo bodo njihovo stisko lahko zaznavali tudi učitelji, pravijo v Unicef Slovenija. Da jo bodo lažje prepoznali, zanje pripravljajo seminar Kam se je skrilo nasilje?, na katerem bo terapevtka Polona Greif predstavila smernice za prepoznavanje nasilja, zanemarjanja ali zlorabe otrok v času omejevalnih ukrepov.