Šola ni le prostor učenja, temveč tudi igre, sklepanja prijateljstev in prvih simpatij, pravi etnologinja dr. Barbara Turk Niskač. S kolegico Tejo Močnik opozarjata, da v času šolanja na daljavo na to preveč pozabljamo.
Kaj vse poleg znanja šola daje in omogoča?
Šola je idealen prostor za učenje sobivanja z različnimi ljudmi. V njej se srečajo otroci, ki imajo veliko skupnega, pa tudi taki, ki se ne razumejo, lahko se celo prepirajo.
Zato je pomembno, da učitelji najdejo čas tudi za pogovore o odnosih v razredu.
Med odmori in na šolskem igrišču pa nastajajo na primer različne otroške kulture, denimo besedne igre, ki se jih otroci učijo drug od drugega in jih odrasli sploh ne uporabljajo.
Kako bi se spremenilo odraščanje otrok, če bi šola potekala samo na daljavo?
To bi morda bilo nekaterim celo všeč, saj od njih morda terja manj dela in učenja kot pouk v šoli.
Po drugi strani bi bilo težje tistim, ki jim šolska rutina in učenje znotraj razredne skupnosti nudita večjo motivacijo.
Precej možno je, da bi se otroci počutili osamljene, hkrati pa bi jim bilo vedno težje stopiti iz udobja digitalnega sveta v fizični svet, ki bi naenkrat postal preveč strašljiv in naporen.
Tehnologija je lahko pripomoček, nikakor pa ne more nadomestiti človekove potrebe po neposrednem fizičnem in psihičnem stiku s sošolci, prijatelji, pa tudi z učitelji.
Je to sploh možno?
Tehnično bi morda bilo možno, vendar bi bila cena, ki bi jo plačali na drugih področjih življenja previsoka.
Premalo se govori o puščanju sledi na spletu, možnih zlorabah in varovanju zasebnosti na spletu.
Na videz brezplačne aplikacije in spletna orodja lahko zlorabljajo naše podatke, posegajo v našo zasebnost in nas nadzorujejo.
Za razmislek
- Zakaj je lahko fizični svet bolj naporen od digitalnega?
- Kaj to sploh pomeni?
- Imaš tudi ti tako izkušnjo?