SonjaAnton Oberländer ima 14 let in je zelo prepričljiv govorec.
Ko mu je s prijatelji primanjkovalo denarja za izlet, je šefe nemških železnic prepričal, da so mu podarili nekaj vozovnic, je poročal britanski Guardian.
Berlinski najstnik obiskuje prav posebno šolo. V njej ni ocen – vsaj ne, dokler učenci niso stari petnajst let. Ni niti urnikov in ni pouka.
Šolarji sami izberejo, kaj se bodo pri določeni učni uri učili in kdaj bodo vprašani.
Na šoli poučujejo nekaj osnovnih predmetov: matematiko, nemščino, angleščino in družbo. Dopolnjujejo jih še vzgojni predmeti, na primer odgovornost in izzivi.
Pri predmetu izzivi, denimo, učenci dobijo 150 evrov in potem sami odločajo, kakšno pustolovščino si bodo z njimi privoščili. Nekateri se gredo voziti s kajakom, drugi delajo na kmetiji, tretji gredo na potovanje.
Za ravnateljico ESBC Margret Rasfeld je najbolj pomembno, da učence naučijo, kako naj ohranijo motivacijo, radovednost in veselje do učenja in znanja. Učenci se namreč danes učijo drugače, kot so se nekoč, obenem nihče ne ve, kakšne bodo službe prihodnosti.
»Poglejte otroke v vrtcu, kako samozavestni so,« pravi ravnateljica. »Komaj čakajo, da pridejo v šolo. Žalostno je, da v večino šol to samozavest sčasoma izgubijo.«
V Nemčiji je veliko šol, ki spodbujajo svobodne, invoativne metode poučevanja. Za razliko od drugih pa v ESBC v zameno za svobodo vztrajajo pri strukturi.
Če učenec med tednom ne opravi nalog, mora priti v šolo v soboto in jih končati.
Za razmislek
- Bi raje imel šolo z ocenami ali brez njih?
- Kaj ti povedo številčne ocene?
- Kaj ti povedo opisne ocene?
Mateja
