SonjaPsihologe zelo skrbi, kako bo epidemija novega koronavirusa vplivala na otroke.
Pristojne so pozvali, da pri sprejemanju odločitev o načinih obvladovanja epidemije upoštevajo tudi spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije na otroke in mladostnike.
Posledice omejevanja življenj so nepredstavljive. Že delno obiskovanje šole prispeva k blaženju posledic, ki jih bodo čutili še leta.
»Če ne upoštevamo, kako pomembno je šolanje in druženje za zdrav razvoj otrok in mladostnikov, si dolgoročno kot družba delamo veliko škodo,« dodaja dr. Mateja Hudoklin, klinična psihologinja s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše.
Kaj bi kot psihologinja, ki dela z otroki z različnimi težavami, sporočili zdravnikom, ki pripravljajo ukrepe?
Da upoštevajo zdravje kot celoto, torej tudi duševno zdravje.
Ali smo se na drugi val ustrezno pripravili?
Glede dogovarjanja med strokami, kateri ukrepi bi bili ustrezni, se stvari niso spremenile. Poleg zdravniške stroke o njih odloča politika.
Tudi druga ministrstva najbrž imajo podporo v stroki, vendar njihova mnenja večkrat niso slišana.
Šolanje na daljavo kljub tehnološki podpori ne more nadomestiti šolanja v živo. To postaja vse bolj jasno.
Katere posledice vas še posebej skrbijo?
Kakovost znanja, omejevanje stikov z vrstniki v živo, socializacija znotraj vrstniških skupin, pomanjkanje izzivov šolskega vsakdanjika, ki mora biti ravno prav stresno, da se otrok uči spoprijemanja s težavami, varnost, ki jo šole nudijo otrokom v nefunkcionalnih družinah. Tudi ure, preživete pred zasloni, niso v korist otrokom.
Posebno pozornost si zaslužijo otroci, ki so se že pred epidemijo srečevali s težavami – pri mnogih se težave poglabljajo …
Poskušam biti optimistična in zaupati, da bo večina znala premagati vse te izzive.
Ostalim pa upam, da bomo lahko pomagali – tako učitelji v šolah kot strokovnjaki v drugih službah.
Za razmislek
- Kaj ti ustreza pri šolanju na daljavo?
- Kaj ti ne?
- Se to sčasoma spreminja?
Sandra
Mateja
