RomanaKaj je treba storiti za boljše sobivanje Romov z drugimi prebivalci Slovenije?
Na voljo jim je že veliko usposabljanj, izobraževanj in pomoči, pravi Sandi Horvat, predsednik Romskega akademskega kluba, urednik, novinar in voditelj.
Romi sami so zdaj tisti, ki lahko naredijo premik naprej.
Sandi Horvat
Starši to lahko storijo tako, da otroke vpišejo v vrtec in jih spodbujajo pri izobraževanju.
Hkrati naj se še sami izobrazijo, zaposlijo in postanejo dober vzor svojim otrokom.
Dobrih zgledov jim primanjkuje, opaža.
Sam je napisal knjigo Beli Rom. V njej predstavlja izkušnje Romov, ki so pri šolanju in službi morali postati tudi »beli« kot del večinskega prebivalstva.
Hkrati so morali ostati dovolj »romski«, da so ostali del svoje skupnosti.
Sandi je pri trinajstih letih izvedel, da je Rom.
Predsodkov do Romov me ni nihče učil. Preprosto sem jih imel nekje v sebi. Slaba podoba o njih mi je vzbudila veliko sramu in strahu pred sošolci in prijatelji. Zelo sem se trudil, da sem skrival svoje poreklo. Skrival sem se za svojo belo poltjo.
Sandi Horvat
Nikomur ni povedal, kje živi, prijateljev pa ni nikoli povabil k sebi domov.
Šele z novim znanjem je lahko ovrgel stigmo »cigana«, poudarja.
Zakaj me je bilo strah biti Rom? Ker o Romih nisem vedel ničesar. Zato tudi strah do njih in njihovo nesprejemanje pri večinskem prebivalstvu bolje razumem.
Sandi Horvat
Pri nas primanjkuje medkulturnega dialoga. Težave s sobivanjem se niso nakopičile čez noč, meni.
Zato jih ni mogoče omiliti ali odpraviti z dodatnim projektom v okolju, kjer živi romska skupnost. Potrebne so spremembe povsod: pri šolanju, zaposlovanju, zdravstvu, v občinah, našteva.
Slovarček
Stigma je negativno mnenje o osebi zaradi drugačnosti.
Medkulturni dialog je spoštljiva komunikacija med ljudmi iz različnih družbenih okolij.
Za razmislek
- Ali poznaš kakšnega Roma?
- Kaj veš o romski kulturi?
- Tudi ti kaj skrivaš pred sošolci?
Za starše in učitelje
Kako govoriti o sprejemanju drugačnosti
Mateja
MVI
