Samo otroci vedo, kaj res pomeni biti otrok

Ali odrasli slišijo otroke?

Tudi o tem je na konferenci o participaciji otrok govorilo okoli sto osnovnošolcev in dijakov. Ob 30. obletnici programa Otroški parlamenti jo je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).

Participacija ni zgolj beseda na papirju. Treba jo je izvajati v vsakdanjem življenju, je na konferenci izpostavil podpredsednik ZPMS Uroš Brezovšek.

Dolgoletna sodelavka ZPMS Liana Kalčina pa je dodala: »Ne smemo pozabiti, da so otroci edini, ki res vedo, kaj pomeni biti otrok. To obdobje je za njih povsem drugačno, kot je bilo za tiste, ki odločajo.«

Odrasli morajo zato prepoznati, da je mnenje otrok pomembno.

Štirinajstletna Sara iz Osnovne šole Ivana Roba iz Šempetra pri Gorici v otroškem parlamentu sodeluje od 6. razreda. Pomembno se ji zdi zastopati razred in uresničevati želje sošolk in sošolcev.

»Participacija pomeni, da ima vsak otrok možnost biti slišan. Prihodnost bo temeljila na naših mnenjih, ne na mnenjih odraslih.«

Tudi devetošolec Nik se je otroškemu parlamentu priključil v 6. razredu.

Zdelo se mu je, da mora šteti vsak glas. Zato ga razžalosti, da mladi predstavljajo velik del populacije, vendar niso vedno slišani.

»Večina nas je bolj resnih, kot si predstavljajo odrasli.«

Devetošolka Katja iz Osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja pa meni, da morajo mladi prevzeti odgovornost za lepšo prihodnost. »Če se ne vključiš denimo v otroški parlament, ne moreš biti slišan.«

Participacija mladim omogoča, da sodelujejo in odločajo. A le če jim odrasli prisluhnejo, lahko skupaj stvari spreminjajo na bolje.

Slovarček

Participacija pomeni udeležbo oziroma sodelovanje.

Populacija pomeni večjo skupino ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese.

Za razmislek:

1. Kako razumeš participacijo?
2. Zakaj je pomembno, da poveš svoje mnenje?
3. Katera družbena tema je trenutno mladim zelo pomembna?