Časoris
Če imamo ogromno virusov v mililitru svojega nosnega izločka, je to nekako v redu, dokler ne kihamo, smrkamo, nismo v skupini in virusa ne prenašamo na njo. Tudi, če je prenašalec asimptomatski in nosi masko, kot je priporočeno, bo malo verjetno koga okužil. Če pa je v nekem zaprtem prostoru, kjer je slab zrak, in še kakšni dodatni dražilci, bo morda začel kihati in kašljati in se bo to hitro spremenilo. Vir: Freepik
Če imamo ogromno virusov v mililitru svojega nosnega izločka, je to nekako v redu, dokler ne kihamo, smrkamo, nismo v skupini in virusa ne prenašamo nanjo. Tudi če je prenašalec asimptomatski in nosi masko, kot je priporočeno, bo malo verjetno koga okužil. Če pa je v zaprtem prostoru, kjer je slab zrak in še kakšni dodatni dražilci, bo morda začel kihati in kašljati in se bo to hitro spremenilo. Vir: Freepik

S testiranjem otrok bi izluščili prenašalce virusa

Otroci ste spet doma.

Ko se boste vrnili v šolo, vas morda čaka testiranje.

Samotestiranje s hitrimi testi bo najprej na voljo dijakom, nato učencem zadnjega triletja. Tisti, ki bodo pozitivni, bodo opravili še zanesljivejši PCR test.

Jernej Dolinšek. Foto: Gregor Mlakar/STA
Jernej Dolinšek. Foto: Gregor Mlakar/STA

Pediater dr. Jernej Dolinšek iz UKC Maribor iz strokovnega vidika glede testiranja nima zadržkov. Ni prijetno, a če bi se otroci testirali, bi lahko izluščili tiste, ki prenašajo virus.

»Če nam ne bo uspelo dovolj hitro precepiti učiteljev, bodo spet zbolevali. Med njimi pa je veliko takih, ki so starejši od 50 in 60 let.«

V prihodnosti bodo strokovnjaki morda začeli uporabljati nove metode in druge, boljše tipe brisa, recimo iz sline.

»Takrat bo morda testiranje lažje,« meni Jernej Dolinšek.

Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev, se strinja, da skoraj zagotovo del okužb v šolo vnesejo učenci.

Smiselnost testiranja je zato po njegovem vprašanje, na katero bo morala odgovoriti zdravstvena stroka.

Treba bo razmisliti o kompromisnem načinu, kot so ga poznali v Italiji med prvim valom. Takrat so testirali oddelke, v katerih je prišlo do rizičnega stika. Potem so otroci, ki niso bili okuženi, lahko ostajali v šoli in šolam ni bilo treba izvajati pouka na daljavo.

Trenutno za koronavirusom otroci obolevajo pogosteje, pa vendarle ni velikega povečanja števila tistih, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, še dodaja dr. Dolinšek. Vir: Freepik
Trenutno za koronavirusom otroci obolevajo pogosteje, vendar jih malo potrebuje bolnišnično obravnavo, še dodaja pediater. Vir: Freepik

In nenazadnje, pri razmisleku o testiranju je treba imeti v mislih, da lahko do zapletov zaradi bolezni pride tudi pri otrocih.

»Čeprav so večinoma asimptomatski bolniki, torej ne kažejo znakov okužbe ali bolezni, to še ne pomeni, da čez nekaj tednov ne bodo razvili multisistemskega vnetnega odgovora,« pojasnjuje Dolinšek.

»Ta lahko močno vpliva na številne organske sisteme, zelo pogosto na prebavila. Deluje, kot da ima otrok vnetje slepiča ali stanje, ki je podobno kronični vnetni bolezni črevesja, potem pa v naslednji fazi pride celo do prizadetosti srčne mišice,« opozarja Dolinšek.

Sandra

Hanžič je novinarka, ki jo ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja najbolj veselijo druženje s prijatelji, potovanja in sprehodi v naravo.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.