V kanadskem mestu je iz pipe pritekla voda roza barve.
Zaradi jedrskega sevanja so na Japonskem marjetice deformirane.
Katera od dveh novic je lažna?
Dijaki Srednje tehniške šole v Kopru in študenti Fakultete za humanistične študije so se na delavnici medijske pismenosti učili, kako prepoznati lažne novice.

Jessi McCarthy iz ameriške organizacije Newseum jim je povedala še, kdo jih ustvarja in zakaj se pojavljajo.
In kaj svetuje tebi?
»Ko naletiš na nenavadno novico, se vprašaj, od kod avtorjem podatki. Je to vsa zgodba? In ne pozabi, vsakdo se lahko kdaj zmoti ali nasede informacijam, ki niso resnične. Pomembno je, kako se potem odzovemo. To velja tudi za novinarje. Če priznajo svoje napake in jih popravijo, jim prav gotovo lahko bolj zaupamo.«
Na delavnici je bil tudi študent Peter Cividini Peloza, ki ve, da do bralcev prihajajo takšne in drugačne novice iz množice različnih virov.
»Včasih je težko ugotoviti, kateri lahko verjamemo. Nekatere uspejo pretentati celo strokovnjake. Vsi bi morali biti zato zelo pozorni, kaj beremo. Po delavnici bi svetoval še, da preverimo verodostojnost avtorja in spletnega portala, kjer je ta objavljena.«
In za konec še dobra in resnična novica. Časoris je bil izbran med deset projektov iz vse Evrope, ki se potegujejo za nagrado s področja medijske pismenosti.
Predstavili ga bomo 19. marca na osrednjem dogodku v evropskem tednu medijske pismenosti v Bruslju.
Strokovna komisija bo tedaj razglasila tri nagrajence: najbolj inovativen oziroma poučen projekt ter projekt, ki ima največ potenciala za širitev v druge države.
Slovarček
Medijsko pismena oseba ve, kje poiskati novice, ki jim lahko zaupa, pa tudi, kako jih ustvariti. Razmišlja s svojo glavo in zna presoditi, kaj je resnično in kaj ni.
Za razmislek
- Si že kdaj nasedel lažni novici?
- Zakaj v množici informacij težko prepoznamo tiste, ki jim lahko zaupamo?
- Kakšne so lahko posledice lažnih novic?