Revščina, hrana in umivanje rok

Soboto je zaznamoval svetovni dan umivanja rok, nedeljo dan hrane in ponedeljek še dan revščine.

Trije svetovni dnevi in tri pomembna sporočila. V Organizaciji združenih narodov (OZN) so jih razglasili, da bi na stiske številnih prebivalcev opozarjali tiste, ki živijo v boljših razmerah.

Vsi trije dnevi imajo skupno točko. Težave zaradi revščine, pomanjkanja hrane in neumivanja rok so pogostejše v državah, ki jim pravimo države tretjega sveta.

Revščina v svetu ostaja resna grožnja, ugotavljajo v programu za razvoj pri OZN (UNDP). Skoraj 1,5 milijarde ljudi živi v revščini, še 800 milijonov pa na njenem obrobju. Približno 1,2 milijarde ljudi preživi z evrom na dan. V Sloveniji je revnih in socialno izključnih okoli 385.000 ljudi.

V nekateri manj razvitih državah so prebivalci lačni, ker nimajo denarja niti za hrano. Klimatske spremembe vplivajo na kmetijstvo, kar se najbolj pozna prav v teh državah, kjer postajajo tudi suša ali poplave vse pogostejše. Ljudje težko pridelajo hrano za preživetje in se zato vse težje preživljajo.

Zaradi poplav se širijo tudi smrtonosne bolezni. Na Haitiju je veliko ljudi že zbolelo za kolero.

A dobra novica je vsaj ta: če si roke pravilno in z milom umivamo po uporabi stranišča in pred obrokom, preprečujemo širitev nevarnih nalezljivih bolezni, tudi kolere.

Slovarček

Države tretjega sveta so manj razvite države, kjer so prebivalci večinoma revni; države z nizkim narodnim dohodkom.

Bruto družbeni proizvod je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev v neki državi; vrednost, ki ga države ustvarijo. Če bi dva odstotka te vrednosti namenili za socialno pomoč revnim, bi bilo precej manj revščine na svetu.

Za razmislek

1. Si predstavljaš, kako bi bilo, če bi imel za vse, kar potrebuješ, samo en evro na dan?
2. Kaj vsak dan nujno potrebuješ za preživetje?
3. Kaj si vsak dan privoščiš?