Ob katastrofalnih poplavah je marsikdo s prstom pokazal na podnebne spremembe.
Toda nekateri strokovnjaki opozarjajo, da te niso edini krivec.
»V naši državi smo od osamosvojitve naprej razvrednotili prostorsko načrtovanje,« pravi Darja Matjašec z Biotehniške fakultete.

Kaj to pomeni?
Prostorsko načrtovanje je dejavnost, znotraj katere usklajujemo različne interese v prostoru in ob tem povzročamo najmanjšo možno škodo.
Ko jih nehamo usklajevati, prevlada močnejši interes. Praviloma je to interes, za katerim stoji dobiček.
To pomeni, da smo na primer zgradili industrijsko cono na območju, kjer je reka od nekdaj poplavljala.
Visoki vodi smo tako vzeli prostor. Ta si mora vzeti prostor nekje drugje.
Vzame si ga nižje ob reki, po možnosti tam, kjer je območje poseljeno in kjer pride do velike škode in celo smrtnih žrtev.
Slednjih je bilo v tej katastrofi malo, saj imamo dober sistem obveščanja. Tu se je država zelo izkazala.
Kaj morajo sedaj storiti strokovnjaki?
Predvsem se moramo najprej priučiti sodelovanja.
Pri prostorskem načrtovanju sodelujemo različni strokovnjaki, odločevalci in prebivalci. Pri tem upoštevamo različne interese.
Bolj ko smo razvita družba, bolj zapletene so zahteve in zahtevnejša so usklajevanja, zato moramo biti na to dobro pripravljeni.
Najprej pa moramo vsem zagotoviti varen prostor za življenje.
Morda bodo za to potrebni drastični ukrepi in se nekateri ne bodo mogli vrniti v svoje domove.

Znamo Slovenci graditi, načrtovati in hkrati sobivati z naravo? Ali preveč posegamo vanjo?
Imamo vrhunske strokovnjake, ki vse to zmoremo.
Znamo tudi sodelovati med sabo in s prebivalci.
Da bomo lahko to udejanili, pa rabimo močno politično podporo. Ta je ključna.
Slovarček
Drastičen ukrep je tisti, ki močno učinkuje.
Za razmislek
- Zakaj je pomembno, da reki pustimo prostor?
- Katera reka je poplavila tvoje kraje?
- Zakaj moramo v naravni prostor čim manj posegati?
