Razlike bogatijo družbo in bogatijo tudi učni proces

Prvi marec je prav poseben dan, saj se na ta dan začne meteorološka pomlad, ko pridejo toplejši dnevi.

To je storila na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Pri tem jih je vodilo, da je vsak otrok – kakorkoli je drugačen, različen in ima posebne potrebe – lahko udeležen v rednem izobraževanju, razlaga Matjaž Juhart, sekretar ZDGNS.

Zato mu moramo omogočiti prijazno vključujoče okolje.

Morda so za koga razlike ovira, a sam menim, da obogatijo družbo in tudi učni proces. Razlike, ki jih neki otrok prinese, lahko razred in druge otroke samo obogatijo.

Matjaž Juhart

Dan inkluzije širi zavedanje o enakopravnosti tudi na področja, kot so zdravstvo, zaposlovanje in dobrodelnost.

Zakaj pa so zanj izbrali prav prvi marec?

Organizacija združenih narodov je leta 2014 ta dan razglasila za dan brez diskriminacije.

Mi smo sledili temu duhu nediskriminacije, vendar smo ji dali pozitivno konotacijo. Zato smo dan poimenovali dan inkluzije oziroma vključujoče družbe.

Matjaž Juhart

V zvezi društev ga bodo obeležili že danes, s posvetom v državnem zboru.

Tako bodo sodelovali pri ozaveščanju javnosti o tej pomembni tematiki.

Prav tako so posneli video, ki ga v teh dneh predvajajo na RTV Slovenija.

Slovarček

Inkluzija ali inkluzivnost je upoštevanje posebnosti ranljivih skupin, kot so slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, z govorno-jezikovnimi motnjami, s čustveno-vedenjskimi težavami, in načrtno prilagajanje njihovim sposobnostim. 

Diskriminacija je neenako obravnavanje posameznika v primerjavi z nekom drugim, glede na narodnost, versko prepričanje, spol ali druge okoliščine.

Konotacija je pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen.

Za razmislek

1. Kaj lahko vsi skupaj naredimo za bolj vključujočo družbo?
2. Zakaj nas razlike bogatijo?
3. Poznaš še kakšen dan, posvečen pravicam ranljivih skupin?