Novo ni vedno tudi najboljše.
Rabljena ali second hand oblačila so zato vse bolj priljubljena.
Letos na pobudo društev Focus, Ekologi brez meja in Pravične trgovine Slovenija četrtič obeležujemo slovenski dan v rabljenih oblačilih.
Prebivalci EU kupujejo in zavržejo več oblačil in obutve kot kadar koli prej, opozarja evropska agencija za okolje.
Vsak od nas v povprečju zavrže kar dvanajst kilogramov oblačil na leto.
Njihova ponovna uporaba tako rešuje več izzivov naše družbe – hiperprodukcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje.
Za kupovanje oblačil iz druge roke danes uporabljamo izraz triftanje (thrifting).
Mladi vse raje posegate po rabljenih oblačilih. Tistih, ki so jih nosili vaši starši ali celo stari starši. Tudi trift šopi rastejo kot gobe po dežju.
Zakaj je triftanje tako priljubljeno?
V trgovinah z rabljenimi oblačili vedno najdem kaj zanimivega in drugačnega. Nekaj, česar ne najdeš povsod.
Brina Mlekuž, 9. razred, OŠ Prule
Na Gimnaziji Šentvid je zato zaživela izmenjevalnica oblačil.
Ta je dijakom omogočila, da so se znebili oblačil, ki jih ne nosijo več.
Temu trajnostnemu trendu se lahko pridružiš že danes.
Obleci svoje najljubše oblačilo iz druge roke.
Če ga nimaš, si kakšen kos sposodi kar od prijateljev.
Problema odpadnega tekstila se zavedajo tudi v EU. Z letošnjim letom so zato prepovedali njegovo metanje v zabojnike za mešane odpadke.
A to je v Sloveniji prepovedano že 24 let!
Slovarček
Hiperprodukcija je proizvodnja, ki naredi več izdelkov, kot smo jih sposobni kupiti.
Hiperpotrošnja je čezmerno, nesmotrno kupovanje dobrin.
Hiperodlaganje je velika količina odpadkov, ki nastanejo kot posledica hiperprodukcije in hiperpotrošnje.
Za razmislek
- Koliko oblačil iz omare ne nosiš več?
- Si jih kdaj izmenjaš s kom?
- Kam lahko odneseš tista, ki jih ne potrebuješ več?
