»Imate kaj za pusta hrusta?«
Ta stavek zelo pogosto slišimo ob praznovanju pusta, ki se je začel v soboto z mnogimi povorkami.
Na pustni torek se tradicionalno pustna rajanja po Sloveniji končajo.
Vsaj teden pred začetkom pustovanja Slovenijo preplavi vonj po krofih in drugih sladkih dobrotah.
Ker je pust pregovorno »masten okrog ust«, imajo vse pustne dobrote nekaj skupnega. So ocvrte, sladke in mastne.
Kar ima tudi simboličen pomen.
Mastne pustne dobrote predstavljajo še zadnji obilni zalogaj pred 40- dnevnim velikonočnim postom.
Najbolj priljubljen je seveda pustni krof.
K nam je prišel sredi 19. stoletja iz sosednje Avstrije.
Pravzaprav izhaja s cesarskega Dunaja, kjer je krof prva ocvrla dvorna kuharica Cecilija Krampf.
To je storila na stopljenem maslu.
Na Slovenskem smo krofe cvrli malo drugače, v svinjski masti in kasneje na olju.
Bili so nepravilnih oblik, ponekod so jih imenovali fanclji. Tako jim še vedno pravijo na Bovškem.
Danes so tradicionalni pustni krofi lepe okrogle oblike z mehko sredico in marmeladnim polnilom.
Krofe poznajo skoraj vse kulture po svetu, le da imajo ponekod drugačno obliko in seveda drugačna imena.
Italijani jim pravijo bomboloni, polnijo jih z vaniljevo kremo.
Na Poljskem se imenujejo paczki, Francozi pa jim pravijo beignet in so kvadratne oblike.
Tradicionalni španski in mehiški krofi se imenujejo churrosi. Namesto v kroglico so oblikovani v palčke. Zelo priljubljeni so tudi pri nas.
Če krofi niso tvoja najljubša dobrota, si lahko privoščiš krhke ali kvašene flancate in seveda priljubljene ocvrte miške.

Ne pozabimo niti na ocvirkovo potico, ki jo pripravljajo le še redke gospodinje.
Za pusta dobrot nikoli ne zmanjka in danes je še čas, da se jih naužiješ!
Za razmislek
- Kateri kraj v Sloveniji je znan po krofih?
- Zakaj pustnemu praznovanju pravimo tudi karneval?
- Kje ponavadi pustuješ?
