Romana»Kitajska nas skuša okupirati,« je v pogovoru za BBC pojasnil študent, eden iz množice tistih, ki v Hongkongu protestirajo že vse od poletja.
V spopadih s policijo je ena oseba umrla, več sto je bilo ranjenih na obeh straneh. Na stotine protestnikov so aretirali. In nemirom še ni videti konca.
Povod za začetek demonstracij je bil predlog zakona, ki bi dovoljeval izročitev osumljenih za kazniva dejanja Kitajski. Številni Hongkonžani imajo Kitajsko za diktaturo, ki ne spoštuje človekovih pravic.
Toda korenine nasilja segajo že v leto 1997. Takrat se je Velika Britanija poslovila od svoje zadnje kolonije na svetu in neodvisni Hongkong je postal posebna administrativna enota Kitajske.
Vlada v Pekingu je obljubila, da se 50 let, torej do leta 2047, ne bosta spremenila ne politični ne gospodarski sistem, ki sta povsem drugačna od kitajskega.
Če pogledaš na zemljevid, vidiš, da je Hongkong le majhen madež v primerjavi z velikostjo Ljudske republike Kitajske. In življenje v senci takšnega velikana ni prijetno.
Protesti so v Hongkongu del vsakdanjika.
Leta 2003 je prišlo do protestov zaradi zakona, ki bi omejil svobodo govora. Leta 2012, ker je vlada želela spremeniti šolske učne načrte. In leta 2014, ker je Kitajska hotela vplivati na volitve v Hongkongu.
Mladi protestniki so zaradi policijskega nasilja tudi sami pripravljeni uporabiti nasilje. »Če hoče Kitajska dobiti Hongkong, se moramo boriti zanj,« je za BBC povedal nek protestnik.
Protestirajo tudi v drugih državah.
V Iranu so množično protestirali zaradi napovedanih podražitev goriva. Vlada je proteste zadušila v krvi. Po trditvah Amnesty International je umrlo najmanj 106 ljudi. V Kolumbiji pa študenti, delavci in kmetje protestirajo proti vladi.
Slovarček
Kolonija je dežela, ki je pod oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Za razmislek
- Ali so nasilni protesti pravilen način za zaščito demokracije?
- Ali veš, zakaj je Hongkong dolgo ostal britanska kolonija?
- Kje se še ljudje upirajo oblasti?
Mateja
