Darja Groznik je kot prostovoljka Zveze prijateljev mladine Slovenije eno noč preživela v Brežicah in Dobovi. Pomagala je v centrih, kjer začasno sprejemajo begunce in jim nudijo pomoč: predvsem hrano, pijačo, topla oblačila in obutev.
V Dobovi je sredi noči v zapuščeno tovarniško halo prišlo 1500 ljudi. Med njimi je bilo veliko otrok. Vsi so bili zelo utrujeni, pa tudi lačni.
»Najbolj sem si zapomnila prestrašene, utrujene in žalostne otroke. Nekateri so imeli poletno obutev, zato smo jih oskrbeli s toplimi čevlji,« je povedala.
Vahida Huzejrović je v Slovenijo prišla kot begunka. V Dobovo je šla tudi zato, da bi se soočila s preteklostjo.
»Imela sem občutek, da vsakega med begunci razumem, da vem kaj misli, kaj ga boli … Čutila sem njihovo trpljenje.«
Skupaj z drugimi prostovoljci iz Slovenske filantropije, Adre in Civilne zaščite se je zato še toliko bolj trudila počistiti dvorano, v kateri so bili begunci, poiskati prave čevlje in nogavice, pripraviti in razdeliti hrano, povezati ločene člane družine.
Prostovoljka je postala, ker je nekoč tudi sama izkusila, kako lahko en sam prostovoljec reši človeka, če razume, sočustvuje, ne obsoja in če k človeku pristopi brez predsodkov.
Slovarček
Prostovoljstvo pomeni, da nekaj počnemo po lastni volji, ne da bi za to pričakovali plačilo.
Soočiti pomeni, da se približamo nečemu neprijetnemu.
Za starše in učitelje
Kako govoriti o begunski krizi
Kako lahko pomagamo
V begunskih centrih je mnogo dela. Potrebe po pomoči so velike in zato sta pomembna tudi dobra koordinacija in timski pristop.
Če bi radi pomagali, se lahko prijavite Slovenski filantropiji ali Rdečemu križu.
Tam vas bodo seznanili, kako poteka organizirana pomoč beguncem, in vas napotili na potrebne priprave in usposabljanja.
Neorganizirano, spontano delovanje prostovoljcev, opozarjajo pristojni, je lahko neučinkovito in pripelje do zmede.
Otroci ne morejo biti prostovoljci, lahko pa pomagajo na primer tako, da zberejo zapakirane slaščice, ki jih potem odrasli odpeljejo v zbirališče za begunce.