Pred izbiro poklica: Ali družba potrebuje mislece?

Približujeta se roka za vpis na srednjo šolo in fakulteto.

Zadnja leta se ob izbiri poklica vse bolj govori o poklicih prihodnosti in deficitarnih poklicih, pozabljamo pa na humanistiko.

Prepletu humanistike in umetne inteligence se posveča dr. Nina Beguš, raziskovalka na univerzi v ameriškem Berkeleyju.

Bi mladim svetovali študij humanistike?

Da, čeprav mu mnogi nasprotujejo. Pritisk prihaja predvsem iz angleško govorečih držav (ZDA, Velike Britanije, Kanade).

Kako je v Sloveniji?

Pri nas teh težav nimamo: v osnovni šoli se vsakdo uči tako o fiziki kot geografiji, o glasbi in biologiji. To nam daje širino.

Na eno področje se otroci osredotočijo šele ob vpisu na srednjo strokovno šolo ali na študij.

Ali na odločitev vpliva tudi pričakovani zaslužek?

V tujini študij stane veliko – po mojem mnenju preveč. Študenti ga zato izberejo glede na to, kakšno službo in koliko denarja hočejo imeti.

Humanistične službe so običajno med slabše plačanimi, zlasti v tujini.

Kaj torej svetujete?

Ljudje radi pozabimo, kako hitro se časi spreminjajo.

Sama poučujem na področju umetne inteligence in humanistike. To v času mojega študija sploh ni obstajalo!

Če ne veš, kaj bi bil tvoj poklic, naj te ne skrbi: medtem ko ugotavljaš, kaj te najbolj zanima, se bodo rodili novi.

Ko sem se vpisala na študij slovenščine in književnosti, omejitve zanj ni bilo.

Hkrati ni bilo dovolj delovnih mest za zaželene poklice, kot so učitelj, novinar, raziskovalec, profesor, lektor, urednik, pisec.

To se je spremenilo: danes študente slovenščine vabijo v službo, še preden doštudirajo.

Slovarček

Humanistika je področje, ki preučuje človeka, kulturo, zgodovino, umetnost, jezik in filozofijo.

Umetna humanistika je področje, ki združuje tehnologijo in humanistične vede, zlasti z uporabo umetne inteligence.

Za razmislek

1. Katera področja te zanimajo?
2. Zakaj potrebujemo tako naravoslovce kot humaniste?
3. Veš, da je pri nas študij brezplačen?