Badnji večer in pravoslavni božič

Ste vedeli, da je božič tudi v januarju?

Takrat ga praznujejo v večini pravoslavnih Cerkva, saj uporabljajo julijanski koledar.

Nocoj bodo tako sveti večer slavili pravoslavni verniki v Sloveniji, pa tudi v Srbiji, Črni Gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji.

Mnogo vernikov bo obiskalo polnočno mašo v ljubljanski pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda.

Šesti januar, dan pred božičem, je badnji dan, večer pa badnji večer. To pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Verniki po stanovanjih posujejo slamo, ki simbolizira hlevček, v katerem se je rodil Jezus. Pri polnočnici zakurijo hrastove vejice, imenovane badnjak, in jih razdelijo vernikom. Ti  jih kot znamenje novorojenega Jezusa odnesejo domov.

Začetki pravoslavne vere segajo v 4. stoletje, ko je je krščanska vera priznavala pet velikih cerkevnih vladarjev. Vsak je vladal svoji cerkveni skupnosti. Najmočnejša je bila v Rimu, kjer je bil sedež rimskega cesarstva. Vladarja v Rimu so poimenovali papež.

V letu 330 pa je cesar središče rimskega cesarstva prestavil v Carigrad. Sčasoma je zato prišlo do razkola med vzhodnim in zahodnim delom cesarstva, pa tudi med papežem in carigrajskim patriarhom. Papež je želel oblast nad drugimi patriarhi, carigrajski patriarh pa se mu je uprl.

Tako sta nastali rimskokatoliška in pravoslavna cerkev. Najbolj znana svetišča srbske pravoslavne cerkve so v Srbiji in na Kosovu, kjer so tudi sloviti samostani, kot so Visoki Dečani in Gračanica, ki sta zaradi svojega izrednega pomena na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Slovarček

Patriarh je zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik.

Za razmislek

1. Ali poznaš kakšen običaj, ki je značilen za pravoslavno vero?
2. Kaj povezuje katoliški in pravslavni božič?
3. Ali v vseh verah poznajo božič?