RomanaSi se med počitnicami kopal v morju? Ali pa nastavljala vročim sončnim žarkom?
Nenavadno, toda vse bolj običajno!
1. novembra je Agencija RS za varstvo okolja (Arso) zabeležila najvišjo novembrsko temperaturo od sredine 20. stoletja v Sloveniji.
Ponekod je bil prejšnji rekord za november presežen za več kot stopinjo Celzija.
O vremenu se začnemo pogovarjati, ko zmanjka zanimivejših tem za pogovor. Vsaj tako je veljalo včasih. Zdaj to ne velja več.
Vreme, še posebno podnebne spremembe, postaja ena najpomembnejših političnih tem na svetu.
Poročilo Svetovne meteorološke organizacije (SMO) o stanju podnebja v Evropi je te dni glavna novica v mnogih medijih.
V zadnjih tridesetih letih se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za približno 1,5 stopinje Celzija. In tudi v prihodnje naj bi se še naprej zviševala hitreje kot v drugih delih sveta, opozarja SMO.
Učinki segrevanja so že vidni. Po vsej celini se pojavljajo izjemna vročina in suša, gozdni požari, poplave, ledeniki se talijo.
Posledice teh podnebnih sprememb bodo močno vplivale na družbo, gospodarstvo in ekosisteme.
Kaj lahko storimo? Nujna naloga je zmanjšanje količine toplogrednih plinov.
Med letoma 1990 in 2020 je državam Evropske unije uspelo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 31 odstotkov. Za cilj pa so si zadale 55 odstotkov do leta 2030.
V ponedeljek bo v New Yorku enodnevni vrh Združenih narodov o podnebnih spremembah.
Voditeljem sem dejal, naj ne pridejo z lepo zvenečimi govori, ampak s konkretnimi zavezami.
Antonio Guterres, generalni sekretar Združenih narodov
Za razmislek
- Katere posledice podnebnega segrevanja še poznaš?
- Kaj lahko proti podnebnemu segrevanju storiš ti?
- Kako lahko dosežemo, da politika sprejme konkretne zaveze?
Sandra
Mateja
