Slovenija je včeraj izgubila velikega človeka!
V 109. letu starosti nas je zapustil Boris Pahor, ena najpomembnejših osebnosti slovenske zgodovine, pisatelj in borec za naš jezik.
Na svoji življenjski poti je na lastni koži občutil krutost treh totalitarizmov, ki so zaznamovali stoletje, v katerem je odraščal.
Kaj vse je doživel?
Odraščal je v Trstu, kjer se je srečal s fašizmom. Eden njegovih prvih spominov je bil prizor gorečega slovenskega Narodnega doma v Trstu.
To je bil napad na slovensko skupnost, ki so ji tedaj odvzeli tudi materni jezik.
V mladosti, med drugo svetovno vojno, so ga odpeljali v tri različna taborišča.
In v resnici je poleg ljubezni, ki je nedvomno prva, plemeniti upor proti krivični stvarnosti največ, kar lahko prispevamo za rešitev človeškega dostojanstva.
Boris Pahor
Osvobodili so ga 15. aprila 1945.
Težave je imel tudi po koncu vojne. Zaradi svojih stališč in prijateljevanja z Edvardom Kocbekom si je prislužil prepoved vstopa v Jugoslavijo.
Vedenje o grozotah je želel prenesti na mlajše generacije in upal, da bodo gradile boljšo družbo, kot ji je bil priča sam.
Je treba dati v šole dijakom zavest, da so Slovenci in da imajo svojo tradicijo. To ni noben nacionalizem, imeti svojo identiteto, svojo kulturo.
Boris Pahor
Doma ga dolgo nismo cenili.
O njegovi veličini nas je opozorila šele tujina. Še zlasti o njegovem romanu Nekropola.
Leta 2019 je BBC o njem posnel dokumentarec Mož, ki je preveč videl.
Narodna zavest je nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu, je vseskozi govoril.

Slovarček
Totalitarizem je politična ureditev, v kateri se celotno družbeno in osebno življenje državljanov nasilno enoti in podreja ciljem državnega vodstva.
Za razmislek
- Zakaj nikoli ne smemo pozabiti vojnih grozot?
- Kaj je lahko naša terapija v težkih trenutkih?
- Poznaš še kakšne velikane slovenstva?
