Časoris
Podnebno nevtralnost bi dosegli, če bi vsa drevesa, morja in zemlja dnevno vsrkali toliko izpušnih plinov, kot jih človeštvo proizvede. Vir: NasaJPL-Caltech
Podnebno nevtralnost bi dosegli, če bi vsa drevesa, morja in zemlja dnevno vsrkali toliko izpušnih plinov, kot jih človeštvo proizvede. Vir: Nasa/JPL-Caltech

Podnebna negotovost

V Madridu v Španiji se je v ponedeljek začela podnebna konferenca Združenih narodov, s krajšim imenom tudi COP25.

V petek, tri dni pred začetkom konference, so ulice večjih mest po Evropi zasedli podnebni protestniki.

Protesti so del gibanja Petki za prihodnost, ki ga je spodbudila Greta Thunberg. Protestniki želijo vplivati na politike, ki imajo največ moči pri sprejemanju odločitev za bolj zeleno Evropo.

Ni planeta B so sporočali mladi na podnebnem štrajku. Foto: Sonja Merljak/Časoris
Ni planeta B, so sporočali mladi na podnebnem štrajku 15. marca 2019 v Ljubljani. Foto: Sonja Merljak/Časoris

Evropski parlament je minuli četrtek že razglasil izredne razmere. Od nove komisije, ki je začela z delom v nedeljo, zahteva zagotovila, da bodo vsi pomembni zakonodajni ter proračunski predlogi v skladu s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

Količina izpustov se namreč iz leta v leto povečuje.

Evropa naj bi do leta 2050 postala podnebno nevtralna. To pomeni, da bi rastline, oceani in zemlja vsrkali toliko ogljikovega dioksida, kot ga ljudje izpustimo v ozračje.

Največji problem so toplogredni plini zaradi letalskega in ladijskega prometa.

Toda vse evropske države nimajo enako denarja za boj proti podnebnim spremembam. Zato se politiki pogovarjajo, da bi bogatejše države več prispevale v Zeleni podnebni sklad.  

Ob vseh željah, resolucijah in konferencah pa ostaja ključno vprašanje, ali še imamo dovolj časa za spremembo.

Vedno pogostejše suše, viharji, vročinski valovi in poplave terjajo nujne ukrepe in zaščito najbolj ranljivih ljudi in živali.

Morda bi bilo zato bolj smiselno, če bi iskali rešitve v sedanjosti in manj kopičili prazne obljube za prihodnost.

Slovarček

Toplogredni plini povzročajo učinek tople grede. To pomeni, da se ozračje segreva, kar povzroča topljenje večnega ledu, sušo in požare.

Za razmislek

  1. Zakaj mladi bolj razmišljajo o podnebnih spremembah kot odrasli?
  2. Zakaj se tako težko odločimo za drugačen način življenja?
  3. Zakaj majhni koraki niso več dovolj?

Urša

Adamič je radovedna raziskovalka najmanjših in največjih zverinic, od celic do zvezd in še vse vmes. Na poti se ustavi tudi na kakšni predstavi ali razstavi in svet popravi.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.