Pisanje nas prisili v vztrajnost

Kolikokrat na teden v roke vzameš kuli? In kolikokrat tipkovnico?

V zadnjem letu je bilo pisanja na roke manj kot prej. Otroci ste večino šolskih zadolžitev morali izpeljati z miško in tipkovnico.

Teden pisanja z roko je zato letos toliko bolj poseben.

Pomembno je, da učence stalno opominjamo na lastne sposobnosti, veščine in znanja, pravi Renata Kern, koordinatorica Tedna pisanja z roko 2021 na OŠ Šmartno pod Šmarno goro.

Pisanje z roko nas prisili v miselno skoncentrirano delo, vztrajnost in oblikovanje lastnega izdelka.

Renata Kern

Pisanje črk je tudi risanje s črtami in ni zgolj sredstvo komunikacije ali učenje lepopisja. Ko ustvarjamo z rokami, se nam to vrne z zadovoljstvom. Zato podpiram ustvarjalno delo v različnih oblikah, v teh časih še posebej takšno, ki je daleč od zaslonov, poudarja koordinatorica.

V Tednu pisanja z roko sodelujejo tudi na OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki. Učiteljica slovenskega jezika Mojca A. Juras opaža, da ta veščina počasi izginja. To jo žalosti, saj je pisanje nekakšen človekov osebni podpis.

Prepričana je, da bi pri pouku slovenščine morali zahtevati uporabo pisanih črk.

Vedno sem si prizadevala, da bi bila ocena tudi za pisanje. Otroke poskušam navajati k temu, da je to, kar je zapisano, čitljivo in nenazadnje lepo, kolikor se da.

Mojca A. Juras

Enkrat na teden da otrokom tudi nalogo, ki jo morajo napisati z roko, potem pa fotografirati in poslati. Nekatere raziskave namreč kažejo, da pisanje vpliva na možgane in razvoj.

Na tej osnovni šoli so novembra zagnali projekt Pišemo prijazna pisma, v katerem so poslali 500 pisem. Zdaj je prerastel v medgeneracijsko dopisovanje.

Za razmislek

1. Kdaj si snov bolj zapomniš: ko jo napišeš na roko ali na računalnik?
2. Znaš pisati s pisanimi črkami?
3. Ali bo pisanje na roko v prihodnosti povsem izginilo?