Pastirski škrati morda res razgrajajo, ampak otroke tudi spodbujajo k branju

Na Krvavcu je vreme včasih muhasto. In tudi s kravami je včasih križ.

To zelo dobro vesta mlada pastirja Lučka in Ažbe, ki prvič paseta svojo čredo na gori.

Vsega so krivi muhasti škratje, ki ju želijo pregnati z gore. A pastirja se ne data. Tako kot se ne dajo otroci, ki jima priskočijo na pomoč in premagajo škratji urok.

Pripoved o pastirjih in škratih si je zamislil dr. Uroš Grilc, ilustriral pa jo je Gorazd Vahen. A povest O pastirjih in škratih s Krvavca ni le knjiga. Je pustolovščina, ki so si jo njeni avtorji zamislili, da bi na inovativen način popestrili turistično ponudbo Krvavca in nanj v poletnem času poleg gorskih kolesarjev privabili družine z majhnimi ali malo večjimi otroki.

Nagajivi in malo tudi škodoželjni škrati, predvsem pa skrivnostni zapisi v škratorunščini, na katere je naletela v knjigi, so vznemirili tudi tretješolko Aleksandro. Knjigo je prebrala na dušek, nato pa se je odpravila še na goro. Tam si je ogledala kiparske umetnine iz lesa in prisluhnila Zvočni kuhni, ki jo je zakuhal Peter Kus, sicer avtor ene od postaj na poti Gora zvokov, glasbeni pravljici v interpretaciji Sama Kutina, Ane Kravanja in Nine Peče Grilc ter nazadnje še koncertu Vlada Kreslina.

Srečala je tudi pisatelja Uroša, ki je povedal, da si je škratjo pustolovščino zamislil kot celovito zgodbo, ki otrokom pomaga vstopati v svet gorništva in svet branja. »To je poskus, kako na drugačen način približati potapaljanje v domišljijski svet, druge kulturne dejavnosti in naravo.«

Slovarček

Inovativen pomeni izviren.

Za razmislek

1. Koliko zgodb o škratih poznaš?
2. Zakaj so prav škrati tako pomemben del slovenskega pripovedništva?
3. Kaj bi tebe pripravilo do branja?