SonjaV kakšnem mestu želiš živeti?
Odgovor na to vprašanje bodo iskali vsi, ki se bodo udeležili sprehoda, predavanja in posveta Otroci živijo mesto. Pripravili so ga v društvu Pazi!park v sodelovanju s Centrom urbane kulture Kino Šiška, da bi spodbudili izmenjavo mnenj med različnimi strokami o izzivih odraščanja otrok v mestu.
Mesta, ki so prijazna otrokom, imajo veliko zelenih, odprtih površin, pojasnjuje krajinska arhitektka Urška Kranjc iz društva Pazi!park. Ulice so polne zelenja, po njih se sprehajajo pešci, avtomobili pa ne zavzemajo veliko praznega prostora. Prometne poti so ločene od tistih za pešce. Otroci se zunaj dobro počutijo, saj se lahko družijo s prijatelji, staršem pa ni treba pretirano skrbeti za njihovo varnost.
»Starejši se spomnijo časov, ko je bilo avtomobilov manj, igrala pa so bila bolj zanimiva in tudi nevarnejša. Lahko bi rekli, da so bila takrat, tudi zato, mesta otrokom bolj prijazna kot danes,« pravi arhitektka. »To se je spremenilo in prav potruditi se moramo, da ulice in druge javne površine ponovno uredimo tako, da bodo otrokom prijazne.«
V nekaterih mestih, kot je na primer Malmö na Švedskem, dodaja, so načrtno začeli urejati igrišča in javne prostore za igro. Ugotovili so namreč, da se vse več mladih družin seli na podeželje. To pa slabo vpliva tudi na gospodarstvo mesta.
Otroci so v mestih, ki so urejena po njihovi meri, tudi bolj svobodni.
»Hitreje se osamosvojijo, več se lahko družijo z vrstniki, hitreje se učijo, imajo več priložnosti za stik z naravo in so ne nazadnje tudi bolj zdravi.«
Tudi Ljubljana je mesto, ki je prijazno otrokom, dodaja arhitektka, čeprav to morda ne velja za čisto vse mestne četrti.
Za razmislek
- Zakaj izselitev mladih vpliva na gospodarstvo mesta?
- Imaš v bližini doma dovolj prostora za igro?
- Katero je tvoje najljubše igralo?
Mateja
MVI
