Ali vemo, kaj otroci želijo, ko gre za park, igrišče ali podnebje?

Preseliš se v drugo državo. V šoli ne poznaš nikogar. Jezik, ki ga govorijo tvoje učiteljice in sošolci, ti je tuj. Priseljenec si.

Kdo v teh težkih okoliščinah najbolje ve, kaj potrebuješ? Starši, učitelji ali ti?

Raziskovalci vedo, da morajo pri iskanju odgovora na to vprašanje v središče raziskovanja postaviti vas – otroke. Med njimi je sociologinja dr. Mateja Sedmak.

Uspešno vključen priseljeni otrok je tisti, ki ima občutek, da pripada razredu, soseski, in ima prijatelje tudi med lokalnimi otroki.

Kako na to gledajo odrasli? Se potrebe priseljenih in lokalnih otrok razlikujejo?

Odrasli – recimo politiki, znanstveniki, učitelji – ocenjujejo, da je priseljeni otrok uspešno vključen v lokalno družbo takrat, ko osvoji naš jezik, ima dobre ocene in napreduje v višji razred oziroma ne ponavlja razreda ali izpade iz šolskega sistema.

Tudi otrokom, tako lokalnim kot priseljenim, se zdijo jezik in ocene pomembni.

V primerjavi z odraslimi pa otroci v mnogo večji meri izpostavljajo pomen sprejetosti med sošolci, novega prijatelja, občutek, da pripadajo in da so sprejeti.

Zakaj potrebujemo raziskave, v katerih so v središču otroci?

Če izhajamo samo iz izkušenj in mnenj odraslih o otrocih in stvareh, ki jih zadevajo, spregledamo vse tisto, kar je za otroke ključno, pa se morda odraslim ne zdi.

Na katerih področjih bi morali bolj prisluhniti otrokom?

Na področjih, kot so organizacija in način dela v šolah, obšolske dejavnosti, organizacija lokalnih prostorov, parkov, igrišč …

Otrokom bi morali prisluhniti na vseh področjih, ki jih zadevajo.

Morali bi jih upoštevati še pri odločitvah, ki zadevajo dolgoročnejše in širše zadeve, kot so: okoljska vprašanja in opuščanje toplogrednih izpustov, snovanje politik zdravega načina življenja, preoblikovanje sosesk, v katerih živijo, in podobno.

Za razmislek

1. Na kaj si želiš imeti več vpliva?
2. Koliko posluha imajo zate učitelji?
3. Zakaj je pomembno, da znamo jezik okolice?