SandraKaj vse bo prineslo ponovno odprtje šol?
Ob snidenju s sošolci in učitelji, novim dnevnim ritmom, drugačnem načinu poučevanja se bodo pokazale tudi stiske, so napovedali na današnji vladni tiskovni konferenci.
Epidemijo duševnih motenj pri mladih imamo že dve desetletji, a podatki niso vedno tako zaskrbljujoči. Ponekod je bilo v času šolanja na daljavo več potreb po zdravniški pomoči, ponekod pa manj.
Do porasta pride, ko je več pritiskov, povezanih s šolskim delom. To se ponavadi zgodi ob koncu enega in drugega ocenjevalnega obdobja, torej decembra in junija, pravi Maja Drobnič Radobuljac, vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo.
Veliko stisk premagajo že sami, v pogovoru z vrstniki, učitelji in drugimi odraslimi. Večina v resnici, kljub epidemiji, ne bo potrebovala psihiatrične pomoči. Otroci in mladostniki so v osnovi močni, prilagodljivi in odporni.
Maja Drobnič Radobuljac
Kadar je pogled njihovih vzornikov oziroma odraslih na svet pozitiven, imajo otroci občutek, da lahko prispevajo k reševanju težav, tudi svojih, dodaja.
Maja Drobnič Radobuljac, @ukclj: Trenutni podatki za Slovenijo kažejo na povprečen upad oz. enako stopnjo obravnav mladostnikov, ki iščejo pomoč. Uradnih statističnih podatkov sicer še ni.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 25, 2021
Klinična psihologinja Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, pojasnjuje, da je bilo lani k njim na pomoč napotenih manj mladostnikov. Trenutno na prvi pregled čaka 101 otrok, lani v tem času pa jih je čakalo 420.
Tisti, ki so imeli težave že pred epidemijo, imajo danes še bolj izrazite težave. Šola ima zelo pomembno varovalno vlogo pri skrbi za duševno stanje otrok in mladostnikov. Če so težave prepoznane dovolj zgodaj, lahko preprečimo razvoj težjih stisk.
Mateja Hudoklin
Klinična psihologinja priporoča, da učitelji in otroci čim več časa namenijo pogovoru o tem, kaj doživljajo med epidemijo.
Mateja
