Otroci slabše berete, kot ste pred epidemijo in zaprtjem šol

Branje je temelj vsega.

Zato je pomembno, kako dobro ti gre.

Na bralne dosežke četrtošolcev je epidemija kar precej vplivala, kaže prva mednarodna raziskava PIRLS, ki so jo opravili po tem obdobju. To so takrat opazili že učitelji.

V Sloveniji je sodelovalo 194 šol, 6505 četrtošolcev in 5974 staršev.

V vseh letih, odkar smo vključeni vanjo, smo tokrat prvič nazadovali v dosežkih, je včeraj povedala Eva Klemenčič Mirazchiyski, nacionalna koordinatorka raziskave.

Naši četrtošolci so v primerjavi z letom 2016 dosegli 23 točk manj.

Tudi večina drugih držav se je slabše odrezala kot pri prejšnjem merjenju.

Bralna pismenost je temelj vseh drugih pismenosti in temelj za kakršnokoli učenje. Vse v osnovni šoli je povezano s tem, kako znamo brati, razumeti, sporočati. Bralna pismenost ne more biti samo stvar šole, ampak širše skupnosti.

Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje

Rezultat se je poslabšal tako pri dečkih kot pri deklicah. Tisti, ki imajo doma več knjig in ves čas govorijo slovensko, boljše berejo.

Prav tako boljše berejo tisti, ki zelo radi berejo ali zelo radi berejo njihovi starši.

Zato je zaskrbljujoče, da kar 23 odstotkov četrtošolcev ne mara brati. Skrbi nas lahko še, da slabše berejo tisti, ki v šolo pogosto pridejo lačni ali utrujeni. Njihov delež se je pri nas namreč povečal.

Ugotovili so, da v naših šolah pogosto prihaja do medvrstniškega nasilja, kar prav tako vpliva na slabšo zmožnost branja.

Epidemija je bila izjemna situacija, ki je vse potegnila v nelagoden položaj. Zdaj pa ni razlogov, da na PIRLS 2026 ne bi šli spet strmo navzgor.

Darjo Felda

Minister je napovedal določene ukrepe, med drugim uporabo rezultatov projekta Objem, v katerem so razvili gradnike bralne pismenosti.

Za razmislek

1. Kolikokrat na teden bereš?
2. S katerimi projekti tvoja šola spodbuja branje?
3. Katere vrste pismenosti še poznaš?