SandraKolikokrat si se v zadnjem tednu srečala z zavajajočo informacijo?
V letu, ki smo ga v velikem delu preživeli v digitalnem svetu, so te postale še večji problem. Ne soočamo se le z zavajanjem, ampak tudi z lažnimi novicami.
Da bomo ohranili demokracijo, moramo najti način, kako prepoznati pristranske informacije. Naučiti pa se moramo tudi ovrednotiti podatke. To bomo morali storiti vsi skupaj, je na predstavitvi poročila Bralci 21. stoletja: Razvijanje pismenosti v digitalnem svetu dejala Inger Paus z Vodafonovega inštituta za družbo in komunikacijo.
Poročilo, ki so ga pripravili v OECD v sklopu programa Pisa, ugotavlja, da se dostop petnajstletnikov do digitalnih tehnologij in do usposabljanj zanje med državami močno razlikuje.
Zaskrbljujoče je, koliko otrok ne loči med mnenjem in dejstvom, in zaskrbljujoče je tudi, da se tega ne učijo v šoli, opozarja Andreas Schleicher iz OECD.
»Če želimo mlade opremiti za prihodnost, jih moramo učiti drugačne načine razmišljanja,« poudarja Andreas Schleicher, ki meni še, da bi šole tehnologije lahko bolj učinkovito uporabljale.
In kaj kaže poročilo za Slovenijo?
Med drugim, da smo država, kjer je med mladimi brskanje za novicami po spletu najmanj priljubljeno. Zmanjšalo se je tudi uživanje v branju, kjer smo prav tako na repu. Otroci bodo uspešnejši, če bodo radi brali, opozarja Andreas Schleicher.
Biti digitalno kompetenten je v današnjem času nujnost, a tudi pravica, dodaja Viviane Hoffmann, namestnica generalnega direktorja evropske komisije za izobraževanje, šport in kulturo. Priložnosti digitalnega sveta moramo po njenih besedah izkoristiti, obenem pa moramo graditi odpornost za njegove pasti.
Za razmislek
- Si v zadnjem letu postal bolj digitalno pismen?
- Kaj pa medijsko pismen?
- Ali v šoli dobiš dovolj znanj, ki bodo potrebna v prihodnosti?
Časoris
Mateja
