Mineva eno leto, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo novega koronavirusa.
Ta je še posebej prizadela otroke, opozarjajo na Unicefu.
Eno leto po pandemiji smo priča slabšanju položaja otrok. Povečalo se je število otrok, ki so lačni, osamljeni, žrtev zlorab, in otrok z duševnimi motnjami, več jih živi v revščini in so prisiljeni v poroke. Poslabšal se je dostop do izobraževanja in osnovnih storitev, vključno z zdravstveno oskrbo, prehranskimi programi in storitvami za zaščito.
Henrietta Fore, izvršna direktorica Unicefa
Posledice pandemije bodo še leta vplivale na najmlajše. Na Unicefu naštevajo, da se je revščina otrok v državah v razvoju povečala za 15 odstotkov.
Vsaj eden od sedmih otrok in mladostnikov je večino zadnjega leta živel z omejevalnimi ukrepi. To je povzročalo tesnobo in depresijo.
Prav tako so šole za več kot 168 milijonov otrok zaprte že skoraj eno leto. Med zaprtjem kar eden od treh otrok ni imel možnosti šolanja na daljavo.
Zato na Unicefu pozivajo, da po koncu epidemije otroke postavimo v središče, tudi z denarno podporo njihovim družinam. Le tako jih bomo lahko obranili pred tem, da postanejo »izgubljena generacija«.
Da ne bi postali »izgubljena generacija«, so pred enim mesecem protestirali mariborski dijaki. S svojimi pozivi so želeli doseči odprtje šol. Kmalu za tem so prejeli bodisi obdolžilne predloge bodisi plačilne naloge.
Če mladi ne smejo povedati svojega mnenja na dostojen način, kar se je v mariborskem primeru zagotovo zgodilo, če jih tudi vodilni v državi ne slišijo in zatirajo njihov glas, je to slabo za vse nas.
Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine slovenije
Omejevanje svobode izražanja je v nasprotju s konvencijo o otrokovih pravicah in s slovensko ustavo, pravijo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
Dijake so podprli tudi njihovi učitelji, ravnatelji mariborskih srednjih šol, učiteljski sindikat, dijaška organizacija, mariborski župan in predsednik republike.