Otroci berejo bolje, vendar manj radi

Že običajni šolski testi so pomembni, nacionalni in mednarodni preizkusi znanja pa so celo tako zelo pomembni, da o njih pišemo tudi mediji.

Po treh letih tako spet vemo, kako pismeni so slovenski petnajstletniki v primerjavi s tistimi iz drugih držav.

Rezultati raziskave Pisa 2018, ki primerja znanje in spretnosti petnajstletnih učencev in učenk v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah, so pokazali, da so na vseh področjih testiranja uspešnejši od mednarodnega povprečja.

Raziskava, v kateri je sodelovalo kar 79 držav, je preverjala bralno, naravoslovno in matematično pismenost. Tokrat je bil poseben poudarek na bralni pismenosti.

A pismenost se kljub temu vsako leto manjša. Nacionalna koordinatorka raziskave PISA Klaudija Šterman Ivančič meni, da so bili testi tokrat drugačni, kar bi lahko razložilo slabše rezultate.

Pri bralni in naravoslovni pismenosti so se dekleta odrezala opazno bolje kot fantje, pri matematični pismenosti pa so oboji dosegli enake rezultate.

Zaskrbljujoči pa so rezultati na področju motivacije in počutja.

Učenke, predvsem pa učenci, vedno bolj neradi berejo. Branje se vse bolj zdi izguba časa in berejo samo, ko morajo.

Šolarji z učitelji slovenščine niso zadovoljni. V primerjavi z učenci iz drugih držav so zelo slabo ocenili njihovo podporo in obveščanje o napredku. Za njihovo navdušenje nad poučevanjem slovenščine pa so jim dali celo najslabšo oceno.

Inteligenca je za mnoge nekaj, česar ne morejo spremeniti oziroma na njej graditi. Slovenski učenci pa so tudi med tistimi v OECD, ki najmanj pogosto zaznavajo pozitivna čustva, kot sta ponos in radost. Tretjina jih je poročala, da se pogosto ali vedno počutijo žalostne, dobra polovica pa, da so pogosto ali vedno zaskrbljeni.

Za razmislek

1. Zakaj mladi vse manj radi berejo?
2. Kaj bi vrstnike navdušilo k branju?
3. Zakaj je pomembno, da ne opustimo branja?