Okusni kostanji kot darovi jeseni

Diši po kostanjih!

Pečeni kostanji oziroma maroni se priležejo, ko nas že malo zebe.  So še en simbol jeseni; narava nam jih ponuja tik pred zimo.

Plodovi kostanja dozorijo v ježicah. Te se običajno odprejo na drevesih, kostanji pa iz njih padejo na tla. Velikokrat z dreves odpadejo cele ježice.

Eno kostanjevo drevo lahko ponudi od sto do dvesto kilogramov svežih in zrelih kostanjevih plodov.

Kostanj je zrel, ko je povsem rjave barve. Zrel pravi domači kostanj je okusen, a hkrati tudi zdravilen.

Je bogat vir hranilnih snovi, kot je vitamin C, ne vsebuje toliko maščob kot drugi oreščki in krepi naš imunski sistem.

Kupimo jih lahko v trgovini, a najbolj zadišijo pri kostanjarjih v mestu.

Slovenci so nekoč kostanje prodajali celo na Dunaju, ki je bil prestolnica skupne države Avstro-Ogrske.

Danes ga pri nas najpogosteje prodajajo Makedonci.

Nekoč so prodajali lovranske marone, danes pa kostanje iz Italije.

Kostanj lahko nabiramo tudi sami, vendar vsak lahko na dan nabere samo dva kilograma.

Nabiranje v gozdu je prijetno opravilo tako za odrasle kot otroke, le držati se moramo pravil in gozdnega bontona in za sabo ne smemo puščati smeti.

Nabrani kostanji se priležejo na kostanjevem pikniku.

Nekateri pa imajo raje kuhan kostanj. Tega lahko zaužijemo takoj ali pa ga predelamo v pire in uporabimo za slaščice.

Kako ga pa imaš ti najraje?

Slovarček

Imunski sistem je človekov obrambni mehanizem. Ščiti nas pred okužbami. Če imamo dober imunski sistem, ne zbolimo tako hitro.

Ježica je bodičasta lupina okrog ploda.

Za razmislek

1. Katere gozdne sadeže oziroma plodove še nabiramo?
2. Kakšna je razlika med kostanjem in maronom?
3. Zakaj imajo kostanji ježice?