Od radirke do žoge

Maske, ki jih morate vsi otroci po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) nositi na hodnikih in v jedilnici, jezijo mnoge starše.

Ravnatelje pa bolj kot maske skrbi denimo vzdrževanje razdalje.

Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev, je že spomladi opozarjal, da priporočila sestavlja nekdo, ki že dolgo ni bil v šoli.

Na srečo jih je ministrstvo za izobraževanje nekoliko omililo. Če jih ne bi, pravi Pečan, pouka sploh ne bi mogli izpeljati.

Katera priporočila so najmanj življenjska in zakaj?

Učilnice denimo merijo okoli 50 kvadratnih metrov. Vsakdo lahko izračuna, da v oddelkih, kjer je več kot 20 otrok, ni mogoče vzdrževati priporočene razdalje med otroki. Ni dovolj prostora niti učiteljev.

Kako lahko priporočila, ki omejujejo gibanje, druženje, do neke mere tudi športno vzgojo, dolgoročno vplivajo na otroke?

Pristojne ves čas sprašujem, ali je zdravje samo fizično ali tudi psihično. Teh odgovorov od NIJZ nisem dobil.

Pri pripravi priporočil niso sodelovali ne strokovnjaki s področja otroške psihiatrije niti otroške ali razvojne psihologije, ki bi lahko povedali, kaj vse skupaj pomeni za dolgoročno dobrobit otrok.

Pri telovadbi se denimo žoge dotika več otrok, ki so obenem še potni in zato virus morda bolj prenašajo kot tisti, ki bi si izposodili radirko. Bomo torej prepovedali košarko?

Odzivi na priporočila so po šolah zelo raznoliki. Kaj bi svetovali kolegom ravnateljem?

V šolah pogrešamo enoznačna navodila; priporočila vsak lahko razume po svoje.

Svetoval bi, naj poskušajo šolsko leto izpeljati tako, da bo čim bolj podobno običajnemu. Priporočil naj ne ignorirajo v celoti, ni pa razloga, da se jih držijo kot pijanec plota. V mislih naj imajo predvsem to, čemur so šole namenjene: vzgojo in izobraževanje.

Za razmislek

1. Kaj pomeni držati se nečesa kot pijanec plota?
2. Kaj se je zate v tem šolskem letu spremenilo?
3. Kaj najbolj pogrešaš?