Nekateri otroci ne gredo na šolski izlet. Drugi v šoli ne malicajo. In tretji gredo domov še pred kosilom.
Nekateri morda res nočejo na izlet ali ne marajo šolske hrane. A med njimi so tudi taki, ki bi želeli iti, vendar njihovi starši nimajo denarja za avtobus in vstopnino ter za malico in kosilo.
V organizaciji Unicef Slovenija pravijo, da se je v zadnjih letih število revnih otrok zmanjšalo, a še vedno jih je okoli 46.000. Slovenija se je zavezala, da jih bo do leta 2030 pol manj, dodajajo, a zato je treba sprejeti določene ukrepe. Politikom priporočajo da:
- zaščitijo dohodke gospodinjstev, v katerih živijo najrevnejši otroci;
- poskrbijo za boljšo pomoč manj uspešnim učencem;
- spodbujajo zdrav način življenja za vse otroke;
- prisluhnejo otrokom, ko sporočajo, kako se počutijo;
- poskrbijo za pravičnost.

Politiki iz vlade so že sporočili, da si bodo še naprej prizadevali za ukrepe, ki bodo revščino še omilili.
Ravnatelj Osnovne šole Livada v Ljubljani Goran Popović pa pravi, da bi morali poskrbeti predvsem za to, da bi lahko v šolah pomagali tistim, za katere vedo, da potrebujejo pomoč. Sedaj jih pri tem ovirajo predpisi.
»Na šoli imamo 304 učencev. 80 odstotkov otrok prejema subvencijo za malico in več kot polovica za kosilo. To je resen znak, koliko ljudi nima dovolj denarja na člana družine,« pravi ravnatelj, ki dobro pozna obraze revščine v šoli.
»Nekateri otroci bi pojedli tri kose kruha, ker so res lačni. A denarja, ki smo ga dobili za druge namene, ne smemo porabiti za hrano ali za šolski sklad, tudi če bi jim tako lahko pomagali.«
Za razmislek
- Ali veš, zakaj nekateri otroci ne povedo, da nimajo za hrano ali za šolski izlet?
- Kdo bi jim lahko pomagal?
- Ali se revščina pozna pri učnem uspehu?