SandraV šolah učitelji opažajo, da so se otroci v koronačasih precej spremenili. Nekaterim se včasih zdi, da prihajajo v razred samo zato, da otroke mirijo, ne da jih učijo.
Kaj narediti?
»Otroci potrebujejo pristne in sočutne sogovornike, saj so zdravi odnosi tisti, ki omogočajo otrokom osebnostno rast in duševno ravnovesje ter jih podpirajo, ko so v stiski,« razlaga Alja Adam iz Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
Kaj pa še moramo storiti za boljšo povezanost in večje razumevanje otrok in odraslih? Zdi se, da smo marsikdaj na otroke preprosto pozabili. Maske bodo, denimo, odpravljene šele danes.
Otroci se zavedajo nesmiselnosti nekaterih ukrepov.
Ko počnejo nekaj, v čemer ne vidijo smisla, izgubljajo voljo. To lahko opazimo pri njihovem obnašanju: apatiji, nemotiviranosti, anksioznosti, depresiji.
Karkoli počnemo, je pomembno, da smo iskreni z njimi, da ne »blefiramo«, manipuliramo.
Na kaj še velja biti pozoren sedaj, ko se otroci po počitnicah vračajo v šolo?
Hitro življenje v mestih, usmerjenost k rezultatom, individualizem, izolacija v času koronakrize … vse to slabi vez med posameznikom in skupnostjo. Te vezi je treba na novo utrditi.
Za otroke je pomembno, da se družijo.
Odrasli jih moramo pri tem podpreti, jim pomagati, da se umestijo in najdejo svoje mesto znotraj širše skupnosti.
Otroci se morajo zavedati, da niso sami, da sta njihova prisotnost in dejavnost dragoceni za ljudi, ki jih obkrožajo.
Kako lahko to storimo?
Včasih je dovolj, da vprašamo otroke, kakšne so njihove potrebe in želje, kaj je tisto, kar jih zanima, kakšno skupnost bi želeli graditi.
Na podlagi tega jim pomagamo pri združevanju v manjše skupine (ekološke, ustvarjalne, naravoslovne, raziskovalne), kjer lahko samostojno delujejo in se razvijajo.
Za razmislek
- Kako se ti pripraviš, da nekaj narediš?
- Kaj ti pomeni sočutje?
- Kateri protikoronski ukrepi so najbolj vplivali nate?
Mateja
MVI
