Pravijo, da v stiski spoznaš prijatelja.
Tudi poplave, ki so še posebej prizadele Bosno in Hercegovino, to dokazujejo.
Pomoč sta začela zbirati Rdeči križ in Karitas. Vlada je tja napotila enote za reševanje.
46 pripadnikov civilne zaščite in šest psov je pomagalo iskati preživele, odkopavati hiše in čistiti okolico. Vrnili so se v petek zvečer.
Tudi EU je poslala pomoč, pomagale so še Albanija, Črna gora in Turčija.
Najhuje je bilo na območju Konjica ter Donje Jablanice, kjer so ostali brez vode in elektrike.
Tja se je kot prvi novinar prebil slovenski dopisnik v Srbiji Boštjan Anžin.
Toliko srčnosti, hvaležnosti in ljubezni človek ob vsej tragediji težko sreča kje drugje kot v nesrečni Bosni in Hercegovini.
Boštjan Anžin, RTV Slovenija
Hvaležna občanka Unevera Audbegović je Anžina, ki je podobe njihovega trpljenja ponesel v svet, povabila na kavo.
»Potrebujemo samo prijazno besedo. Nič več. In vašo podporo,« je dejala. Takoj ko bo hiša prenovljena, bosta kavo popila skupaj in v veselju.
Slovenci ste pokazali, da ste nam kot bratje. Vaši ljudje so takoj zapustili delovna mesta, gradbišča in se pripeljali s težko mehanizacijo, ko smo jih najbolj potrebovali. Tega ne bomo pozabili.
Osman Ćatić, župan občine Konjic
Svet se vse pogosteje sooča z ekstremnimi vremenskimi dogodki.
Tudi Slovenija jim ni ubežala.
V ZDA so se minule dni bali viharja Miltona, ki naj bi bil kar vihar stoletja, a se je na srečo izkazalo, da ni tako hud.
Ne gre za polarne medvede. Ne gre za dvig morske gladine. Gre za to, kar se dogaja pred okni ljudi.
Eric Sorensen, ameriški kongresnik in meteorolog
In tega, kar se dogaja pred našimi vrati oziroma okni, ne moremo več zanikati.
Za razmislek
- Kje vse je ekstremno vreme v zadnjem času prizadelo ljudi?
- Zakaj v takšnih primerih potrebujemo novinarje?
- Kako se lahko prilagodimo podnebnim spremembam?
