Novice upanja, glas o junaštvih tistih, ki pomagajo prizadetim v vojni

Ana Cergolj Kebler v Novicah upanja širi glas o velikih in malih junaštvih ljudi, ki pomagajo prizadetim v vojni.

Zakaj ste se odločili za to?

Med korono sem opazila, kako izjemne stvari počnejo ljudje, da bi pomagali.

Začela sem objavljati Dobre novice, da bi jim dala priznanje in da bi jim vsi mi sledili.

Z vojno v Ukrajini smo se znova soočili z nemočjo in strahom.

Rodile so se Novice upanja, ki so naslednice Dobrih novic.

Vedno pišem najprej zase, ker potrebujem opomnik, da upanje vedno zmaga. In potem za vse, ki jih berejo.

Posebej fino je, če smo si lahko v navdih in v izziv, da posnemamo superjunake, o katerih pišem.

Ste se tako odzvali že kdaj v preteklosti?

Moj oče je vedno govoril: vsi otroci so naši otroci.

Leta 2015, takrat je bila moja hči stara eno leto, se mi je trgalo srce, ko sem gledala kolone otrok iz Sirije in Afganistana.

Mož Denis je takrat rekel, naj se pridružim prostovoljcem in naredim, kar lahko.

Naučila sem se, da ne morem rešiti sveta. Ampak vsak dan je priložnost, da komu pomagam.

Zaskrbljenost – na zalogo ali ko je ne morem spremeniti v dejanja – nima smisla in samo škoduje.

Kako doživljajo dogajanje otroci?

Ko sta hčerki prišli domov s smučarskega tečaja, kjer sta bili ob izbruhu vojne, sta rekli, da so se že vse pogovorili; smo na varnem, ker nas pazi Nato.

Zdelo se je, da jima ta razlaga zadošča.

V šoli so začeli zbirati pomoč in naši pogovori so se preusmerili v dejanja.

Kako lahko pomagamo? Bi ponudili dom družini s psom in bi imel naš kuža Dante družbo? 🙂

Otroci so usmerjeni k rešitvam in to se učim od njih.

Za razmislek

1. Kako lahko pomagaš?
2. Kako si pomagaš?
3. S kom se pogovarjaš?